Radivoj Pregelj, višji upravljavec individualnih portfeljev
December 2024
Več kot pol svetovnega dolga je v obliki obveznic, največji posojilodajalci pa niso več banke.
Čeprav so letos vse oči uprte v delnice in še posebej tiste, ki so povezane z razvojem umetne inteligence, so se tudi obveznice kot nekoliko manj tvegan naložbeni razred, izkazale za donosne. V povprečju so evropske obveznice do začetka decembra pridobile 4,3 odstotka. Še več so pridobile evropske visokodonosne obveznice z neinvesticijsko oceno, in sicer kar 9,2 odstotka.
Po 400 letih še velja
Spomnim lahko, da so obveznice že zelo star finančni instrument, ki se uporablja že stoletja. Malokdo ve, da je v obtoku še veljavna 400 let stara nizozemska obveznica brez zapadlosti, ki je bila izdana davnega leta 1624 za popravilo škode po poplavah.
Lastnik te obveznice, ki prinaša 2,5 odstotka letnih obresti v neskončnost, je newyorška borza. Vse to nam pove, kako so obveznice pomagale zgraditi moderni svet. Obveznice so dobile vojne in pokopale države ter pomagale financirati številne pomembnejše projekte. V zadnjem času pa pomagajo financirati podatkovne centre in čipe, ki poganjajo umetno inteligenco.
Ocenjuje se, da je več kot polovico svetovnega dolga, izdanega v obliki obveznic. Največji svetovni posojilodajalec pa ni več banka kot včasih, ampak investicijska družba BlackRock, ki upravlja največji portfelj obveznic na svetu.
Obveznice tako predstavljajo enega manj tveganih in bolj stabilnih naložbenih razredov, saj so v zadnjih 25 letih izkazale negativne donose le v letu 2022. V tem tisočletju so evropske obveznice v povprečju na leto izkazale 3,5-odstotno donosnost. Vse to, upoštevajoč, da smo imeli veliko finančno krizo, dolžniško krizo evropskih perifernih držav, pandemijo in vojno v Ukrajini. Poleg letošnjega leta so evropske obveznice tudi v lanskem letu izkazale zelo visoke donose v višini okrog osmih odstotkov.
Nižje obresti ECB
Zaradi slabše gospodarske situacije v Evropi in vidnega zmanjševanja pritiskov na rast cen je Evropska centralna banka ECB v četrtek že četrtič zmanjšala ključno obrestno mero, ki zdaj znaša tri odstotke. Analitiki pričakujejo, da bo do konca prihodnjega leta še vsaj pet znižanj, ki bodo to obrestno mero pripeljale na raven 1,5 odstotka. Smer in tudi velikost nižanj postaja vse bolj jasna, če se pogleda vztrajno drsenje euriborja in tudi evropske obrestne zamenjave.
Upoštevajoč vse trenutno razpoložljive podatke in možnosti se ni čuditi, da so investitorji optimistični, saj tudi za novo leto 2026 pričakujejo zanimive donose tudi pri obveznicah. Medtem ko se je donosnost slovenskih dvanajstmesečnih zakladnih menic zdaj spustila na 2,5 odstotka, imetniki obveznic v naslednjem obdobju vsekakor pričakujejo višje donose. Obveznice tudi v prihodnjih letih ostajajo zelo zanimiv naložbeni razred.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
