Triglav Investments novica 27. 10. 2026

Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja

Oktober 2026

Kljub prisotnim tveganjem gospodarski temelji in poslovanje podjetij še naprej podpirajo delniške trge.

Ameriški delniški trgi od konca avgusta ostajajo razmeroma stabilni. Indeks S&P 500 je v tem obdobju pridobil zgolj 0,3 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 0,2 odstotka. Kljub temu vlagatelji postajajo nekoliko previdnejši, predvsem zaradi vztrajne inflacije in rasti obrestnih mer. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je povzpela na 5,1 odstotka, kar je posledica razmeroma močne gospodarske rasti, inflacijskih pritiskov in vse večje zaskrbljenosti glede ameriškega javnega dolga. Višje obrestne mere tako pritiskajo na vrednotenja delnic, predvsem tehnoloških podjetij, ki so v zadnjih letih predstavljala glavno gonilo rasti delniških trgov.

Po drugi strani poslovni rezultati ameriških podjetij še naprej potrjujejo razmeroma ugodne gospodarske razmere. Po podatkih FactSet naj bi se dobiček na delnico podjetij iz indeksa S&P 500 z lanskih 275 dolarjev letos povečal na 364 dolarjev, prihodnje leto pa dosegel že 422 dolarjev. To pomeni skoraj 33-odstotno rast dobičkov v letošnjem in dodatnih 16 odstotkov v prihodnjem letu. Spodbudna ostaja tudi rast prihodkov, ki naj bi letos znašala skoraj 13 odstotkov. Še pomembneje je, da se rast dobičkov postopno širi tudi zunaj največjih tehnoloških podjetij, predvsem v industrijski, finančni in zdravstveni sektor.

Prav rast dobičkov pojasnjuje eno zanimivejših značilnosti sedanjega bikovskega trga. Čeprav so delniški indeksi v zadnjih letih občutno pridobili vrednost, so se njihova vrednotenja zniževala. Razlog za to je, da so pričakovani dobički podjetij rasli hitreje od cen njihovih delnic. Gre za razmeroma redek pojav, ki ga je priznani borzni strateg Ed Yardeni imenoval Fabulous Earnings Momentum (FEMO), oziroma izjemen zagon rasti dobičkov. Vlagatelji tako danes za enoto pričakovanega dobička plačujejo manj kot pred časom, čeprav so delniški indeksi medtem dosegali nove rekordne vrednosti.

Indeks S&P 500 pri približno 7700 točkah trenutno trguje pri 19-kratniku pričakovanih dobičkov v prihodnjih dvanajstih mesecih. To je nekoliko manj od petletnega povprečja pri 19,8 in desetletnega povprečja pri 19,1. Ameriške delnice tako glede na nedavno zgodovino niso pretirano drage. Trenutno vrednotenje sicer presega dvajsetletno povprečje, ki znaša približno 16,5, vendar je treba upoštevati, da to vključuje tudi obdobje svetovne finančne krize in leta po njej, ko so bila zaradi izrazite negotovosti vrednotenja zgodovinsko nizka.

Še zanimivejšo sliko dobimo, če upoštevamo napovedi dobičkov za prihodnje leto. Ob upoštevanju napovedanih dobičkov za leto 2027 se vrednotenje indeksa zniža na 18,4-kratnik dobička, kar je celo nekoliko pod desetletnim povprečjem. Glede na pričakovano rast dobičkov so torej ameriške delnice razmeroma ugodno vrednotene, seveda pod pogojem, da podjetja napovedi tudi uresničijo.

Nekoliko drugačno sliko kažejo dolgoročnejši kazalniki, predvsem Shillerjevo ciklično prilagojeno razmerje med cenami delnic in dobički, ki še vedno nakazuje zgodovinsko visoka vrednotenja. Vendar tudi takšna primerjava ne pove celotne zgodbe. Podjetja so namreč v zadnjem desetletju zaradi digitalizacije, večje učinkovitosti in sprememb poslovnih modelov občutno izboljšala profitne marže. Nadaljnje vključevanje umetne inteligence v poslovne procese bi lahko produktivnost in dobičkonosnost še povečalo, kar bi vsaj delno upravičevalo tudi višja vrednotenja kot v preteklosti. Ključno vprašanje tako ostaja, ali bodo podjetja sposobna ohraniti pričakovano rast dobičkov tudi v prihodnjih letih.

Kljub spodbudnim poslovnim rezultatom in visokim pričakovanjem glede razvoja umetne inteligence so vlagatelji v zadnjem mesecu nekoliko stopili na zavoro. Visoke obrestne mere, vztrajna inflacija, negotovost glede donosnosti obsežnih vlaganj v umetno inteligenco in geopolitične napetosti predstavljajo pomembna tveganja. Prav zaradi teh tveganj vlagatelji za zdaj niso pripravljeni plačevati višjih mnogokratnikov dobičkov, kar pomeni, da so nekatera negativna pričakovanja verjetno že vsaj delno vključena v trenutne cene delnic. Po drugi strani bi nadaljnja rast dobičkov, ugodne gospodarske razmere in morebitna umiritev zahtevanih donosnosti obveznic lahko predstavljale pomembno podporo delniškim trgom ter spodbudile nov val rasti delniških tečajev.

Obeti tako ostajajo zmerno optimistični. Nadaljnja rast delniških indeksov bo verjetno vse bolj odvisna od dejanske rasti prihodkov in dobičkov podjetij, manj pa od pripravljenosti vlagateljev plačevati vse višja vrednotenja. Kljub prisotnim tveganjem gospodarski temelji in poslovanje podjetij še naprej podpirajo delniške trge, zato lahko rečemo, da smo še vedno sredi izrazitega bikovskega trga.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem