Triglav Investments novica 3.8. 2026

Gašper Dovč, višji upravljavec investicijskih skladov

Avgust 2026

Dokler bo inflacija nad ciljnimi vrednostmi centralnih bank, so dražje vrednotena podjetja lahko pod pritiskom.

Zadnji mesec je na kapitalskih trgih izostril tri teme, ki bodo najverjetneje zaznamovale tudi jesen: vztrajno inflacijo, centralne banke brez jasnih usmeritev in vprašanje, ali se milijardne naložbe v umetno inteligenco dejansko obrestujejo. Skupni imenovalec je trg, ki postaja vse bolj izbirčen.

Ameriška centralna banka je obrestne mere znova pustila nespremenjene, a so trije člani odbora glasovali za zvišanje. V odboru očitno zmanjkuje potrpljenja z inflacijo, ki ciljno raven presega že peto leto zapored. Novi predsednik Feda Kevin Warsh je napovedal, da bo trgom dajal bistveno manj usmeritev kot predhodniki; vlagatelji naj se ravnajo po gospodarskih podatkih, ne po napovedih centralne banke. Zahtevani donosi 30-letnih ameriških državnih obveznic so se povzpeli na najvišjo raven po letu 2007, desetletne se gibljejo okoli 4,7 odstotka. Del tržnih udeležencev prvi dvig obrestne mere pričakuje že na prihodnjem zasedanju. Podobno je v Evropi, kjer je ECB po junijskem zvišanju obrestnih mer ostala nedejavna, vendar opozorila, da so tveganja za inflacijo usmerjena navzgor, za gospodarsko rast pa navzdol. Poglavitni razlog ostaja cena nafte, ki zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu vztraja pri približno 90 dolarjih za sod in se prek dražje energije preliva v inflacijo.

Višji donosi obveznic najbolj prizadenejo najdražje dele delniškega trga, torej tiste, katerih vrednost temelji na dobičkih v daljni prihodnosti. Tehnološki indeks Nasdaq 100 se je znašel v korekciji, opazno pod vrhom iz začetka junija. Hkrati je enakomerno utežena različica indeksa S&P 500, ki odraža gibanje povprečne ameriške delnice, dosegala rekordne ravni. Kapital se tako seli iz zgodb o hitri rasti v panoge s stabilnejšimi denarnimi tokovi, kot so finance in farmacija. Pripoved o »veličastnih sedmih«, ki je trge poganjala, vse odkar je bil predstavljen chatgpt, očitno izgublja zagon.

Paradoksalno so poslovni rezultati podjetij odlični. Med družbami iz indeksa MSCI World, ki so že objavile rezultate drugega četrtletja, je dobiček zrasel za več kot 40 odstotkov, prihodki pa za nekaj več kot deset odstotkov. Samsung je v polprevodniški diviziji ustvaril rekorden dobiček, pri družbi SK Hynix pa se je ta povečal za več kot petkrat. Kljub temu sta obe delnici v zadnjem mesecu občutno izgubili vrednost. Trg torej ne kaznuje slabih rezultatov, temveč previsoka pričakovanja in investicije brez jasno vidnega donosa. Nasprotno je Microsoft, ki je objavil rast oblačnih storitev in hkrati ohranil načrtovano raven naložb, trg nagradil.

V Evropi je slika mirnejša, kot bi pričakovali. Vsa največja gospodarstva območja z evrom so v drugem četrtletju kljub energetskemu šoku doživela rast, Španija celo krepko nad povprečjem. Velja pa opozorilo ECB, da polni učinek dražje energije v podatkih še ni viden.

Dokler bo inflacija nad ciljnimi vrednostmi centralnih bank in dokler bo cena nafte odvisna od geopolitike, so dražje vrednotena podjetja lahko pod pritiskom. Scenarijev je sicer več, od umiritve razmer na Bližnjem vzhodu do vztrajnejše inflacije, s čimer lahko obdobje povečane nihajnosti na trgih ostane še nekaj časa.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem