Upravljalci skladov OTP upravljanja skladov
Julij 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Donosi na trgih obveznic v ZDA, na Japonskem in v Veliki Britaniji so se v juliju povišali. Mesec je zaznamovalo zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom, kar je vodilo do povišanja cen energentov, povečalo bojazen glede inflacije in ustvarilo pritisk na svetovne trge obveznic. Hkrati so se vlagatelji posvečali vprašanju fiskalne vzdržnosti, kar je poskrbelo za rast predvsem donosov na obveznice daljših ročnosti.
Pomembno povišanje donosov na državne obveznice so zabeležili v ZDA, kjer se je donos na 10-letne zakladniške obveznice s 4,48 % povišal na 4,74 %, donos na 30-letne obveznice pa s 4,97 % na 5,28 %. Centralna banka Fed ključnih obrestnih mer ni spreminjala, trg pa še vedno upošteva tveganja inflacije in možnost dodatnega zaostrovanja monetarne politike. Povišanju donosov na obveznice daljših ročnosti so dodatno botrovale tudi skrbi glede potreb vlade ZDA po financiranju.
Cena surove nafte Brent se je ob zaostrovanju konflikta med ZDA in Iranom povišala za skoraj 35 % ter se v določenih trenutkih približala celo ceni 100 USD na sodček. A četudi so geopolitična tveganja zadušila obete glede globalne gospodarske rasti, gospodarstvo ZDA še naprej dokazuje svojo odpornost.
Japonski trg državnih obveznic je bil v znamenju pričakovanega povišanja obrestnih mer s strani Centralne banke Japonske, slabitve jena in skrbi glede prihodnje inflacije. Centralna banka se je na slabitev japonske nacionalne valute odzvala z večjo intervencijo. Državne obveznice ZK so se med vsemi trgi, zajetimi v pregledu, najslabše odrezale. Donosi so se zaradi negotovosti glede fiskalnega položaja in političnih sprememb povišali na celotni krivulji donosa. Centralna banka Anglije obrestnih mer ni spreminjala.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Dobro poslovanje na regionalnih delniških trgih se je nadaljevalo tudi v mesecu juliju. Indeks CETOP se je povišal za 6,3 %, romunski delniški trg je zabeležil rast v višini 11,7 %, poljski indeks WIG20 pa rast v višini 9,3 %. Češki indeks PX se je tekom meseca povišal za 5,6 %, madžarski indeks BUX pa za 4,9 %.
Najbolje so poslovala podjetja, ki se ukvarjajo z nafto in plinom. Cena surove nafte Brent se je na trgu nafte, ki je bil zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu nadvse volatilen, gibala med 70 USD in 100 USD, s tem pa je okolje v navedeni panogi še naprej ugodno. Marže za proizvodnjo in rafiniranje so še vedno visoke, vmesna finančna poročila podjetij pa v splošnem prikazujejo pozitivno sliko. Tudi OMV je objavil novico o boljših obetih za svojo dejavnost petrokemije. Ne preseneča torej, da se je tečaj delnic družbe MOL povišal za 22,4 %, poljske družbe Orlen za 16,9 % in avstrijske družbe OMV za 14,5 %.
Stanje v bančnem sektorju je mešano. Indeks WIGBANK, ki meri delnice poljskih bank, se je povišal za 6,9 %, po drugi strani pa je cena delnic banke Erste Bank padla za 3,7 %. Kar zadeva prvovrstne delnice na Madžarskem, se je tečaj delnic družbe Magyar Telekom povišal za 3,6 %, družbe OTP pa za 1,9 %, medtem ko so delnice družbe Richter mesec zaključile z negativnim rezultatom -2,1%. Makroekonomski trendi v regiji so bili v splošnem pozitivni. Indeksi zaupanja na Madžarskem so se povzpeli skorajda na rekordno vrednost v zadnjih nekaj letih, hkrati pa inflacija ostaja pod 2 %. Promet od prodaje na Poljskem se je na letni ravni povečal za 6,2 %, inflacija pa je pri pribl. 3 %, kar še naprej omogoča znatno realno rast plač. Izmed centralnih bank v regiji je obrestne mere v juliju znižala le Narodna banka Madžarske, in sicer za 25 bazičnih točk na 5,75 %.
Globalni delniški trgi v razvoju
Na globalne delniške trge v razvoju sta v juliju vplivala dva poglavitna dejavnika. Prvi je bil ponoven razmah konflikta med ZDA in Iranom, kar je povzročilo, da je cena surove nafte Brent zaradi napadov ZDA in omejitev plovbe skozi Hormuško ožino narasla na 100 USD. Vendar pa so se bojazni glede dodatnega zaostrovanja ob koncu meseca umirile, kar je nekoliko pomirilo tudi trge.
Drugi ključni dogodek je bila korekcija tečajev delnic podjetij, ki se ukvarjajo z infrastrukturo UI. Čeprav iz vmesnih finančnih poročil podjetij še vedno izhajajo veliko povpraševanje in ugodni obeti za ustvarjanje dobička, pa se je razpoloženje vlagateljev, ki so bili še nedavno nadvse optimistični, pomembno umirilo. V mesecu je prišlo do večjega obsega zapiranja pozicij, zlasti s strani neprofesionalnih korejskih vlagateljev, čemur pa je ob koncu meseca sledilo ponovno skokovito povečanje.
Indeks MSCI za trge v razvoju je zabeležil 3,1% padec v USD, kar, preračunano v forinte, zaradi slabitve forinta predstavlja pribl. 2% padec. Najslabše se je odrezal južnokorejski trg, ki je zabeležil 16,8% padec, indeksi pa so se znižali tudi na tajvanskem in turškem trgu, in sicer za 4,2 % oz. 1,9 %. Nasprotno pa sta odlično poslovanje zabeležila indonezijski in kitajski delniški trg, saj se je prvi povišal za 12,7 %, drugi pa za 10,2 %.
Na kitajska tehnološka podjetja, med drugim Alibabo in Tencent, je pozitivno vplivala vse večja pripravljenost vlagateljev za naložbe v poslovne modele za programsko opremo, podprto z UI. Dobro poslovanje je zabeležil tudi brazilski trg, ki se je povišal za 7,4 %, kar je posledica izboljšanega razpoloženja vlagateljev in ugodnega okolja na blagovnem trgu.
Razviti delniški trgi
Gospodarstva v evro območju so se navkljub višjim cenam energentov in geopolitičnim tveganjem izkazala za odporna. Nemškemu gospodarstvu je pomagal predvsem izvoz, italijanskemu pa izboljšano poslovanje in zaupanje potrošnikov. Inflacija se je ponovno povišala, ključni dejavniki rasti pa ostajajo naložbe v obrambo in infrastrukturo. Evropski delniški trgi so zabeležili dobre rezultate, saj se je število panog, ki so zabeležile rast dobička, povečalo, zlasti pri tehnoloških in finančnih podjetjih ter podjetjih, ki delujejo v industriji.
Gospodarska rast v ZDA se je umirila, potrošnja in naložbe podjetij pa ostajajo stabilni. Umirili so se tudi inflacijski pritiski, hkrati pa so na trgih ponovno v ospredju ukrepi trgovinske politike in uvajanje carin. Iz vmesnih finančnih poročil podjetij izhajajo dobri podatki o dohodkih, saj je večina podjetij, uvrščenih v indeks S&P 500, presegla pričakovanja. Naložbe v umetno inteligenco še vedno predstavljajo ključen dejavnik rasti, zlasti v panogah, povezanih z razvojem tehnologij in infrastrukture, četudi so pričakovanja glede donosov v posameznih primerih poskrbela za povišano volatilnost trga.
Dejavnosti, ki so v opazovanem obdobju zabeležile najboljše poslovne rezultate, so finance, energetika in ciklične potrošniške dobrine, najslabše rezultate pa so zabeležila podjetja, ki delujejo na tehnološkem področju in v industriji.
Globalni blagovni trgi
Tveganja, povezana z dobavo, ki so posledica dogajanja v Hormuški ožini in regiji okoli Rdečega morja, so v cene vnesla pomembne premije za tveganja, kar je povzročilo, da je cena surove nafte Brent za kratek čas presegla 100 USD. Vendar pa so se bojazni ob koncu meseca umirile ob novici, da so pogajanja o ponovnem odprtju Hormuške ožine ponovno aktualna. Na trgu rafiniranega goriva sta se najbolje odrezala dizelsko gorivo in neosvinčen bencin, kar je med drugim posledica napadov na ruske rafinerije, omejitev izvoza in manjšega obsega zalog.
V nasprotju pa je razpoloženje na trgu naravnega plina v ZDA precej umirjeno. Visok obseg proizvodnje, zadostne zaloge in vzdrževalna dela, ki motijo izvoz UNP, so zadostili začasno povečanemu povpraševanju, ki je posledica vremena. Ugodnejša vremenska napoved in visok obseg zalog sta v drugi polovici meseca poskrbela za dodaten padec cen.
Kar zadeva žlahtne kovine, je cena zlata večinoma ostala na enaki ravni. Povpraševanje se je zaradi geopolitičnih negotovosti sicer povečalo, a hkrati so višji donosi na državne obveznice ZDA in močnejši dolar poskrbeli, da se cena ni povišala. Med industrijskimi kovinami se je najbolje odrezal baker.
Na trgu žita so se v prvi polovici meseca povišale zlasti cene pšenice, kar je posledica vremenskih razmer v ZDA in tveganj glede dobave v regiji okoli Rdečega morja. Kasneje so se cene zaradi ugodnejših obetov glede pridelave in korekcije cen energentov ponovno umirile. Trg mehkih surovin je še vedno v znamenju učinkov pojava El Niño. Kakav in kava ohranjata vrednost zaradi negotovosti pri dobavi, hkrati pa se pri kakavu že kažejo znaki upočasnitve povpraševanja.
Julij 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Donosi na trgih obveznic v ZDA, na Japonskem in v Veliki Britaniji so se v juliju povišali. Mesec je zaznamovalo zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom, kar je vodilo do povišanja cen energentov, povečalo bojazen glede inflacije in ustvarilo pritisk na svetovne trge obveznic. Hkrati so se vlagatelji posvečali vprašanju fiskalne vzdržnosti, kar je poskrbelo za rast predvsem donosov na obveznice daljših ročnosti.
Pomembno povišanje donosov na državne obveznice so zabeležili v ZDA, kjer se je donos na 10-letne zakladniške obveznice s 4,48 % povišal na 4,74 %, donos na 30-letne obveznice pa s 4,97 % na 5,28 %. Centralna banka Fed ključnih obrestnih mer ni spreminjala, trg pa še vedno upošteva tveganja inflacije in možnost dodatnega zaostrovanja monetarne politike. Povišanju donosov na obveznice daljših ročnosti so dodatno botrovale tudi skrbi glede potreb vlade ZDA po financiranju.
Cena surove nafte Brent se je ob zaostrovanju konflikta med ZDA in Iranom povišala za skoraj 35 % ter se v določenih trenutkih približala celo ceni 100 USD na sodček. A četudi so geopolitična tveganja zadušila obete glede globalne gospodarske rasti, gospodarstvo ZDA še naprej dokazuje svojo odpornost.
Japonski trg državnih obveznic je bil v znamenju pričakovanega povišanja obrestnih mer s strani Centralne banke Japonske, slabitve jena in skrbi glede prihodnje inflacije. Centralna banka se je na slabitev japonske nacionalne valute odzvala z večjo intervencijo. Državne obveznice ZK so se med vsemi trgi, zajetimi v pregledu, najslabše odrezale. Donosi so se zaradi negotovosti glede fiskalnega položaja in političnih sprememb povišali na celotni krivulji donosa. Centralna banka Anglije obrestnih mer ni spreminjala.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Dobro poslovanje na regionalnih delniških trgih se je nadaljevalo tudi v mesecu juliju. Indeks CETOP se je povišal za 6,3 %, romunski delniški trg je zabeležil rast v višini 11,7 %, poljski indeks WIG20 pa rast v višini 9,3 %. Češki indeks PX se je tekom meseca povišal za 5,6 %, madžarski indeks BUX pa za 4,9 %.
Najbolje so poslovala podjetja, ki se ukvarjajo z nafto in plinom. Cena surove nafte Brent se je na trgu nafte, ki je bil zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu nadvse volatilen, gibala med 70 USD in 100 USD, s tem pa je okolje v navedeni panogi še naprej ugodno. Marže za proizvodnjo in rafiniranje so še vedno visoke, vmesna finančna poročila podjetij pa v splošnem prikazujejo pozitivno sliko. Tudi OMV je objavil novico o boljših obetih za svojo dejavnost petrokemije. Ne preseneča torej, da se je tečaj delnic družbe MOL povišal za 22,4 %, poljske družbe Orlen za 16,9 % in avstrijske družbe OMV za 14,5 %.
Stanje v bančnem sektorju je mešano. Indeks WIGBANK, ki meri delnice poljskih bank, se je povišal za 6,9 %, po drugi strani pa je cena delnic banke Erste Bank padla za 3,7 %. Kar zadeva prvovrstne delnice na Madžarskem, se je tečaj delnic družbe Magyar Telekom povišal za 3,6 %, družbe OTP pa za 1,9 %, medtem ko so delnice družbe Richter mesec zaključile z negativnim rezultatom -2,1%. Makroekonomski trendi v regiji so bili v splošnem pozitivni. Indeksi zaupanja na Madžarskem so se povzpeli skorajda na rekordno vrednost v zadnjih nekaj letih, hkrati pa inflacija ostaja pod 2 %. Promet od prodaje na Poljskem se je na letni ravni povečal za 6,2 %, inflacija pa je pri pribl. 3 %, kar še naprej omogoča znatno realno rast plač. Izmed centralnih bank v regiji je obrestne mere v juliju znižala le Narodna banka Madžarske, in sicer za 25 bazičnih točk na 5,75 %.
Globalni delniški trgi v razvoju
Na globalne delniške trge v razvoju sta v juliju vplivala dva poglavitna dejavnika. Prvi je bil ponoven razmah konflikta med ZDA in Iranom, kar je povzročilo, da je cena surove nafte Brent zaradi napadov ZDA in omejitev plovbe skozi Hormuško ožino narasla na 100 USD. Vendar pa so se bojazni glede dodatnega zaostrovanja ob koncu meseca umirile, kar je nekoliko pomirilo tudi trge.
Drugi ključni dogodek je bila korekcija tečajev delnic podjetij, ki se ukvarjajo z infrastrukturo UI. Čeprav iz vmesnih finančnih poročil podjetij še vedno izhajajo veliko povpraševanje in ugodni obeti za ustvarjanje dobička, pa se je razpoloženje vlagateljev, ki so bili še nedavno nadvse optimistični, pomembno umirilo. V mesecu je prišlo do večjega obsega zapiranja pozicij, zlasti s strani neprofesionalnih korejskih vlagateljev, čemur pa je ob koncu meseca sledilo ponovno skokovito povečanje.
Indeks MSCI za trge v razvoju je zabeležil 3,1% padec v USD, kar, preračunano v forinte, zaradi slabitve forinta predstavlja pribl. 2% padec. Najslabše se je odrezal južnokorejski trg, ki je zabeležil 16,8% padec, indeksi pa so se znižali tudi na tajvanskem in turškem trgu, in sicer za 4,2 % oz. 1,9 %. Nasprotno pa sta odlično poslovanje zabeležila indonezijski in kitajski delniški trg, saj se je prvi povišal za 12,7 %, drugi pa za 10,2 %.
Na kitajska tehnološka podjetja, med drugim Alibabo in Tencent, je pozitivno vplivala vse večja pripravljenost vlagateljev za naložbe v poslovne modele za programsko opremo, podprto z UI. Dobro poslovanje je zabeležil tudi brazilski trg, ki se je povišal za 7,4 %, kar je posledica izboljšanega razpoloženja vlagateljev in ugodnega okolja na blagovnem trgu.
Razviti delniški trgi
Gospodarstva v evro območju so se navkljub višjim cenam energentov in geopolitičnim tveganjem izkazala za odporna. Nemškemu gospodarstvu je pomagal predvsem izvoz, italijanskemu pa izboljšano poslovanje in zaupanje potrošnikov. Inflacija se je ponovno povišala, ključni dejavniki rasti pa ostajajo naložbe v obrambo in infrastrukturo. Evropski delniški trgi so zabeležili dobre rezultate, saj se je število panog, ki so zabeležile rast dobička, povečalo, zlasti pri tehnoloških in finančnih podjetjih ter podjetjih, ki delujejo v industriji.
Gospodarska rast v ZDA se je umirila, potrošnja in naložbe podjetij pa ostajajo stabilni. Umirili so se tudi inflacijski pritiski, hkrati pa so na trgih ponovno v ospredju ukrepi trgovinske politike in uvajanje carin. Iz vmesnih finančnih poročil podjetij izhajajo dobri podatki o dohodkih, saj je večina podjetij, uvrščenih v indeks S&P 500, presegla pričakovanja. Naložbe v umetno inteligenco še vedno predstavljajo ključen dejavnik rasti, zlasti v panogah, povezanih z razvojem tehnologij in infrastrukture, četudi so pričakovanja glede donosov v posameznih primerih poskrbela za povišano volatilnost trga.
Dejavnosti, ki so v opazovanem obdobju zabeležile najboljše poslovne rezultate, so finance, energetika in ciklične potrošniške dobrine, najslabše rezultate pa so zabeležila podjetja, ki delujejo na tehnološkem področju in v industriji.
Globalni blagovni trgi
Tveganja, povezana z dobavo, ki so posledica dogajanja v Hormuški ožini in regiji okoli Rdečega morja, so v cene vnesla pomembne premije za tveganja, kar je povzročilo, da je cena surove nafte Brent za kratek čas presegla 100 USD. Vendar pa so se bojazni ob koncu meseca umirile ob novici, da so pogajanja o ponovnem odprtju Hormuške ožine ponovno aktualna. Na trgu rafiniranega goriva sta se najbolje odrezala dizelsko gorivo in neosvinčen bencin, kar je med drugim posledica napadov na ruske rafinerije, omejitev izvoza in manjšega obsega zalog.
V nasprotju pa je razpoloženje na trgu naravnega plina v ZDA precej umirjeno. Visok obseg proizvodnje, zadostne zaloge in vzdrževalna dela, ki motijo izvoz UNP, so zadostili začasno povečanemu povpraševanju, ki je posledica vremena. Ugodnejša vremenska napoved in visok obseg zalog sta v drugi polovici meseca poskrbela za dodaten padec cen.
Kar zadeva žlahtne kovine, je cena zlata večinoma ostala na enaki ravni. Povpraševanje se je zaradi geopolitičnih negotovosti sicer povečalo, a hkrati so višji donosi na državne obveznice ZDA in močnejši dolar poskrbeli, da se cena ni povišala. Med industrijskimi kovinami se je najbolje odrezal baker.
Na trgu žita so se v prvi polovici meseca povišale zlasti cene pšenice, kar je posledica vremenskih razmer v ZDA in tveganj glede dobave v regiji okoli Rdečega morja. Kasneje so se cene zaradi ugodnejših obetov glede pridelave in korekcije cen energentov ponovno umirile. Trg mehkih surovin je še vedno v znamenju učinkov pojava El Niño. Kakav in kava ohranjata vrednost zaradi negotovosti pri dobavi, hkrati pa se pri kakavu že kažejo znaki upočasnitve povpraševanja.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije