OTP Fund Management novica 9. 7. 2026

Upravljanje s piškotki
Po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) je za uporabo določenih piškotkov potrebna privolitev uporabnika. Uporabo piškotkov lahko tudi kadarkoli zavrnete. Po zavrnitvi boste našo spletno mesto še vedno lahko obiskali, vendar spletna stran morda ne bo delovala na predviden način.
Ali soglašate z uporabo sledečih piškotov?
Nujno potrebni piškotki
Piškotki za analitične namene
Soglašam
Ne soglašam
Piškotki tretjih oseb
Soglašam
Ne soglašam
Začnite tipkati, kar iščete
Tržno poročilo
 
Upravljalci skladov OTP upravljanja skladov

Julij 2026

Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Na mednarodne trge državnih obveznic so v juniju vplivali predvsem tveganja inflacije, sporočila centralnih bank in geopolitično dogajanje. Indeks cen izdatkov za osebno potrošnjo (PCE) se je v Združenih državah Amerike v maju povišal na 4,1 %, dobri podatki o trgu dela pa so poskrbeli za povečanje pričakovanj glede povišanja obrestnih mer. Vrhunec meseca je bilo zasedanje Zveznega odbora za odprti trg ameriške centralne banke, ki ga je v vlogi predsednika centralne banke Fed prvič vodil Kevin Warsh. Četudi so obrestne mere ostale nespremenjene, pa je bilo iz sporočil razbrati, da so zavzeli precej močnejšo držo jastreba kot v preteklosti, saj so boj proti inflaciji postavili povsem v ospredje. Vendar pa so padajoče cene nafte in optimizem glede iranskega premirja proti koncu meseca ublažili trend rasti donosov, tako da je donos na 10-letne ameriške državne obveznice ostal pretežno nespremenjen in mesec zaključil pri 4,47 %. Na Japonskem je bil trg v znamenju povišanja obrestnih mer s strani Centralne banke Japonske in naraščajočih fiskalnih tveganj. Centralna banka je svojo referenčno obrestno mero povišala na raven, na kateri ni bila vse od leta 1995, donose na dolgoročne obveznice pa je dodatno povišal tudi investicijski program japonske vlade. Na tečaj japonskih državnih obveznic so v drugi polovici meseca vplivali tudi domače povpraševanje s strani institucij in nižje cene nafte. V Združenem kraljestvu je Centralna banka Anglije osnovno obrestno mero ohranila nespremenjeno pri 3,75 %, a so posamezni oblikovalci politik nakazali, da ne nasprotujejo zaostrovanju monetarne politike. Hkrati so slabši podatki o indeksu vodij nabave in politična negotovost povišali tveganje za rast, zato je donos na 10-letne državne obveznice mesec zaključil pri 4,76 %. V splošnem velja, da je bil ostrejši pristop centralnih bank prevladujoč dejavnik na trgih ZDA in Japonske, trg v Združenem kraljestvu pa je bil v znamenju obetov šibke rasti. 

Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Rast tečajev na delniških trgih v Srednji in Vzhodni Evropi se je nadaljevala tudi v juniju, vendar so bile med uspešnostjo posameznih držav vidne pomembne razlike. Poljski indeks WIG20 se je znižal za 1 %, romunski indeks BET pa se je povišal za več kot 10 %, s čimer je romunski trg zabeležil najboljše poslovne rezultate v regiji. Avstrijski indeks ATX se je povišal za 6 %, madžarski indeks BUX za 3,9 %, češki indeks PX pa za 1,7 %. Nadpovprečnemu poslovanju romunskega trga je najverjetneje botrovalo predvsem znatno povišanje povpraševanja s strani neprofesionalnih vlagateljev in pokojninskih skladov. V Avstriji je k dobremu poslovanju največ prispeval bančni sektor: banki Raiffeisen in Erste Bank sta zabeležili rast nad 13 %, tečaj AT&S pa se je povišal za skoraj 50 %. Na Madžarskem je najbolje poslovala OTP, ki je zabeležila rast v višini 10,5 %, medtem ko sta družbi MOL in Richter zabeležili manjšo korekcijo. Poljske delnice so omejevale padajoče cene nafte in slabše poslovanje več velikih podjetij. Skrbi glede inflacije še naprej plahnijo: inflacija na Poljskem se je umirila pri 2,5%, na Madžarskem pa pri 1,8 %. Centralna banka Madžarske (NMB) je obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, Centralna banka Češke pa se je odločila za povišanje obrestnih mer, prav tako za 25 bazičnih točk. 

Globalni delniški trgi v razvoju
Delniški trgi v razvoju so v juniju v splošnem zabeležili mešane rezultate. Družbe, ki se ukvarjajo s tehnologijami, povezanimi z UI, so še naprej oblikovale razpoloženje na trgu, vendar se je volatilnost po zadnjem znatnem skoku povečala, kar je povzročilo, da je indeks trgov v razvoju MSCI izgubil 1,4 % v USD. Vendar pa so domači vlagatelji zaradi šibkejšega forinta kljub temu zabeležili rast v višini 0,8 %. Geopolitična situacija se je izboljšala: ZDA in Iran sta podaljšala premirje, plovba skozi Hormuško ožino pa se je ponovno vzpostavila, kar je pomembno znižalo tveganja na trgu energentov. Posledično se je cena nafte znižala za skoraj 19 %. Hkrati pa so trgi oklevali zaradi ostrega tona novega predsednika centralne banke Fed, Kevina Warsha, kar je vodilo do krepitve ameriškega dolarja. Tehnološki trgi v regiji so nadaljevali z dobrim poslovanjem: tajvanski trg je zabeležil 4,1% rast, južnokorejski pa 2,9%. Po drugi strani pa je kitajski trg še vedno šibek (-5 %). Indonezijski trg je zabeležil 7% padec, delnice turških podjetij pa so zahvaljujoč nižjim cenam nafte pridobile 3,5 %. 

Razviti delniški trgi
Podjetniške naložbe v Evropi ostajajo na visoki ravni, kar je zlasti posledica UI, energetskega prehoda, infrastrukture in obrambnih izdatkov. Hkrati pa delniški trg omejujejo upočasnjevanje rasti, visoke cene energentov in visoke obrestne mere ter nižje izpostavljenosti do tehnološkega sektorja. Umirjanje napetosti na Bližnjem vzhodu in pričakovanja glede nižje inflacije bi lahko znižali pritisk na marže podjetij, vendar pa dobičkonosnost ostaja ključen pomislek. Rast indeksa S&P 500 v ZDA je zlasti posledica pričakovanj glede skorajda rekordne dobičkonosnosti in dohodkov iz naslova UI. Tehnološka podjetja in izdelovalci čipov si lahko trenutno obetajo precejšnje koristi od razmaha naložb v UI, vendar pa je prihodnost trga vse bolj odvisna od donosov, ki jih bodo ustvarile navedene ogromne naložbe. K rasti delniškega trga še vedno prispeva trdna podlaga, vendar bo pomemben dejavnik v prihodnjih letih predstavljala trajnostnost dobičkov, ustvarjenih z UI. Najbolje so v opazovanem obdobju poslovali zdravstveni sektor, težka industrija in finančni sektor, medtem ko se delnice podjetij v tehnološki, energetski in komunikacijski dejavnosti odrezale najslabše.  

Globalni blagovni trgi
Dramatičen obrat cen nafte je predstavljal odločilen dogodek na blagovnih trgih v juniju. Cena nafte Brent je s skoraj 100 USD na začetku meseca padla na 70 USD, saj je trg vse bolj upošteval vmesni dogovor med ZDA in Iranom in sprostitev ladijskega prometa skozi Hormuško ožino. Navedeno je pomembno znižalo tveganja dlje časa trajajočega šoka pri oskrbi, hkrati pa sta za dodaten pritisk na cene poskrbela manjši obseg uvoza nafte s strani Kitajske in popravek navzdol, ki ga je IEA objavila glede svojih napovedi povpraševanja. Po drugi strani pa položaj na trgu zemeljskega plina ostaja volatilen, predvsem zaradi plovbnih poti, po katerih se prevaža UNP in podatkov o zalogah plina v ZDA. Pri cenah plemenitih kovin je prišlo do korekcije po tem, ko so dobri podatki o trgu dela v ZDA poskrbeli za povišanje donosov in pričakovanja o zaostrovanju s strani centralne banke Fed, četudi bi lahko nakupi centralne banke in geopolitična tveganja ceno zlata ohranjali na trenutnih ravneh. Cene bakra ostajajo ugodne zaradi podatkovnih centrov UI, nadgradenj omrežja in naložb v obnovljive vire energije, vendar pa so rast cen ovirali močnejši dolar in pomisleki glede povpraševanja s strani Kitajske. Pri kmetijskem blagu je zaradi velikega obsega zalog in ocen glede nasajenih površin prišlo do padca cene koruze, po drugi strani pa so na cene kakava in kave vplivali vreme in tveganja glede dobave. 

 

Več o tem


IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI

Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.  

 
 
Fotogalerija

Vas zanima enostavno investiranje? Za vse - kjerkoli in kadarkoli.
 

 
otp banka

Že z enim klicem

 
Kliknite na ZANIMA ME, oddajte svoje podatke in kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.

ZANIMA ME

Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo poiskati za vas najboljšo rešitev.
otp banka080 17 70
 
otp banka

Digitalno


Poslujte z vzajemnimi in spremljajte svoje naložbe v spletni banki Bank@Net ali mobilni banki mBank@Net.


Prenesite mobilno banko mBank@Net tukaj:

otp banka  otp banka
 
otp banka

V poslovalnici

 
Lahko nas obiščete tudi v prostorih Oddelka investicijskega bančništva ali v najbližji bančni poslovalnici poslovalnici. 

Smo najbolj dostopna banka z najširšo mrežo, kjer lahko opravljate razne bančne storitve po celi Sloveniji.
 

Enostavno investiranje


Poslujte z vzajemnimi skladi in trgujte s finančnimi instrumenti enostavno in ugodno ter spremljajte stanje svojih naložb na enem mestu, prek Bank@Neta in mBank@Neta.

Več o tem
 

Vzajemni skladi


Izkoristite naložbe v vzajemne sklade Sava Infond, Triglav Skladi in Raiffeisen Capital Management (RCM), ki vam omogočajo višje donose, in tako lažje dosezite zastavljene finančne načrte. Z nami poiščite pravi naložbeni cilj!

Več o tem
 

Borzno posredovanje


Posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na domačem trgu vrednostnih papirjev in na večini svetovnih kapitalskih trgov.


Več o tem
 
Opozorilo vlagateljem
Infond vzajemne sklade upravlja družba Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o., vzajemne sklade Raiffeisen Capital Management (v nadaljevanju: RCM) upravlja družba Raiffeisen Kapitalanlage - Gesellschaft m.b.H., sklade BNP Paribas upravlja družba BNP Paribas Investment Partners, sklade Allianz Global Investors Fund upravlja družba Allianz Global Investors Luxembourg S.A., sklade Deka Investmentfunds upravlja družba Deka International S.A., Luxembourg.Triglav skladi, ki jih upravlja Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o..

Družbi Allianz Global Investors Luxembourg S.A. ter Deka International S.A., Luxembourg sta se odločili za deregistracijo vseh svojih vzajemnih skladov v Sloveniji.

Trženje, distribucijo in vplačila Infond skladov ter skladov RCM in BNP Paribas v Sloveniji opravlja OTP banka d.d..

Vzajemni skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene in garantirane donosnosti. Naložbe v vzajemne sklade niso zajete v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.

Prospekt z vključenimi pravili upravljanja posameznega Infond sklada oz. Prodajni prospekt, Ključni podatki za vlagatelje, Letno in Polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas v poglavju Vzajemni skladi, na sedežu družbe OTP banke d.d. in v vseh poslovalnicah družbe OTP banke d.d..

Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v obdobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v vzajemni sklad. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov RCM in BNP Paribas so dnevno objavljeni v časopisu Časnik Večer. Vstopne provizije oz. distribucijska provizija se pri posameznih skladih se gibljejo v večini med 0 in 3 odstotki vplačanega zneska. Izstopne provizije ni, upravljavske provizije posameznih skladov so razvidne na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas.

Podatki na tej spletni strani niso ponudba niti priporočilo za nakup ali prodajo niti investicijska analiza in ne predstavljajo storitev investicijskega svetovanja, temveč so samo informativne narave.

Za pridobitev informacij o primernosti posamezne naložbe in točnih podatkov glede naložbe v vzajemni sklad naj se vlagatelj oz. potencialni vlagatelj obrne na svojega finančnega svetovalca ali na vpisno mesto.