Upravljalci skladov OTP upravljanja skladov
Avgust 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Svetovni trgi obveznic so bili v avgustu pretežno pod vplivom naraščajočih donosov na obveznice daljših ročnosti, k čemer so dodatno prispevale vztrajajoče bojazni glede inflacije, povečevanje potreb držav po financiranju in sporočila centralnih bank, ki so bila v duhu jastreba. Donos na 10-letne državne obveznice ZDA se je povišal na 4,75 %, na 30-letne obveznice pa na 5,24 %. Nekoliko slabši makroekonomski podatki so sicer začasno ugodno vplivali na trg obveznic, vendar je inflacija ostala nad ciljno ravnijo centralne banke Fed.
Najpomembnejši dogodek meseca je bila tiskovna konferenca v Jackson Holeu, na kateri je predsednik centralne banke Fed Kevin Warsh poudaril, da boja proti inflaciji še ni konec. Posledično so se na trgu ponovno pojavila pričakovanja o povišanju obrestnih mer. Veliko zanimanja je požel tudi program finančnega ministrstva ZDA, poimenovan »Treasury Twist«, s katerim želi vlada krotiti donose na dolgoročne obveznice, vendar se na trgu pričakuje, da bo učinek programa omejen.
ECB-jevi oblikovalci politik so v evro območju poudarili možnost dodatnega zaostrovanja, inflacija pa se je gibala okoli 3 %. K rasti donosov so dodatni prispevali gospodarski podatki, ki so bili boljši od pričakovanj ter izdaje obveznic. Donos na 10-letne nemške državne obveznice se je povišal na 3,32 %.
Trendi so podobni tudi na Japonskem in v Veliki Britaniji. Donosi na japonske državne obveznice so se ob vse večjih pričakovanjih o povišanju obrestnih mer povzpeli na najvišjo vrednost v zadnjem desetletju, donos na 10-letne državne obveznice Združenega kraljestva pa je ob koncu meseca znašal več kot 5 %.
Na razpoloženje vlagateljev je v celotnem mesecu vplivalo zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom. Skrbni glede inflacije so se še dodatno poglobile predvsem zaradi napetosti okoli Hormuške ožine in cen nafte, ki so se povzpele nad 90 USD.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Delniški trgi v regiji so tudi v avgustu poslovali pozitivno. Indeks CETOP je zabeležil skupni donos v višini 2,7%, čeprav med poslovanjem posameznih trgov obstajajo pomembne razlike. Najbolje se je odrezal avstrijski indeks ATX, ki se je povišal za 4,8 %, kar je zlasti posledica dobrega poslovanja bančnega sektorja in družbe AT&S, ki deluje na področju umetne inteligence. Mesec so pozitivno zaključili tudi poljski indeks WIG20 (+3,6 %), češki indeks PX (+3,4 %) in madžarski indeks BUX (+1,7 %), medtem ko je pri romunskem indeksu BET prišlo do korekcije v višini 6,7 %, kar je zlasti posledica rebalansa indeksa.
Gibanja na delniških trgih so bila tokrat pod precej večjim vplivom dejavnikov, značilnih za posamezne države, kot enotnih vplivov na ravni dejavnosti. Okolje na trgu energentov je pozitivno vplivalo na delnice družb MOL in Orlen, slabše pa so poslovale romunske družbe, ki delujejo v naftni in plinski dejavnosti. Po drugi strani pa so v tem mesecu dobro poslovala farmacevtska podjetja. Tečaj delnic družbe Richter se je povišal za več kot 11 %, tečaj delnic družbe Krka pa za 1,3 %.
Družbe v bančnem sektorju so zabeležile mešane rezultate. Indeks WIGBANX, ki meri poslovanje poljskih bank, se je povišal za skoraj 3 %, medtem ko so se delnice romunskih bank odrezale precej slabše. Najvišje donose med prvovrstnimi delnicami madžarskih družb sta zabeležili družbi MOL (+11,6 %) in Richter (+11,3 %), znižali pa so se tečaji delnic družb Magyar Telekom (-7,9 %) in OTP Bank (-3,4 %). Madžarska centralna banka je v avgustu obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, druge centralne banke v regiji pa svojih ključnih obrestnih mer zaenkrat niso spreminjale.
Globalni delniški trgi v razvoju
Globalni kapitalski trgi so v avgustu poslovali uspešno. Obdobje polletnega poročanja podjetij o finančnem poslovanju se je zaključilo in osnovni podatki so pretežno dobri. Tudi delnice podjetij, ki se ukvarjajo z infrastrukturo UI, ki se običajno najpozorneje spremljajo, niso razočarale. Sektor IT se je po julijski korekciji izkazal za odpornega, tako kar zadeva segment proizvodnje infrastrukture kot tudi segment razvoja programske opreme. Sliko je nekoliko zameglilo dejstvo, da napetostim med ZDA in Iranom ni videti konca in četudi je stanje glede proizvodnje nafte nekoliko boljše kot spomladi, se zima približuje, v evropskih skladiščih zemeljskega plina pa še vedno ni plina z Bližnjega vzhoda. Stanje na trgu obveznic je bilo nekoliko bolj napeto, saj so se donosi na obveznice daljših ročnosti povišali. Indeks MSCI, ki meri poslovanje na trgih v razvoju, je zabeležil 3,37% rast v USD, kar pa preračunano v forinte zaradi krepitve forinta predstavlja pribl. 3,07% apreciacijo. Med večjimi trgi v razvoju sta se najbolje odrezala južnokorejski (+6,24 %) in tajvanski (+5,72 %), med manjšimi pa je zaradi rasti cen blaga dobro posloval južnoafriški trg (+10.25 %). Enako velja tudi za turški trg (+7,71 %), ki se počasi približuje monetarni umiritvi. Enako kot v prejšnjem mesecu so izgube zabeležili brazilski (-2,46 %), indijski (-1,27 %) in kitajski (-1,11 %) trg, ki so manj odvisni od infrastrukture UI.
Razviti delniški trgi
Poslovanje evropskih delniških trgov še vedno zaznamujejo pomembne razlike med regijami in dejavnostmi. Nemški trg je zahvaljujoč stabilnejšemu gospodarskemu okolju posloval bolje od pričakovanj, na tečaje delnic francoskih družbe pa sta negativno vplivali politična negotovost in poslabšano makroekonomsko okolje.
Rast tečajev delnic ameriških podjetij se je nadaljevala tudi v avgustu, k čemer so prispevali zlasti tehnološki sektor in podjetja, ki se ukvarjajo z UI. Poslovanje indeksa Nasdaq je bilo nad pričakovanji, kar je zlasti posledica velikega obsega prometa družbe Nvidia in optimizma, ki spremlja umetno inteligenco. Po drugi strani pa so višji donosi na obveznice poskrbeli za večje pritiske na podjetja z manjšo kapitalizacijo.
Vlagatelji se kratkoročno osredotočajo na odločitve ECB in centralne banke Fed glede obrestnih mer.
V opazovanem obdobju so najboljše poslovanje zabeležila podjetja v energetski dejavnosti, proizvodnji surovin in rudarstvu, medtem ko so se najslabše odrezale delnice podjetij, ki se ukvarjajo s komunalnimi storitvami in nepremičninami. Indeks MSCI World se je povišal za 2,58 % (2,28 % v forintih), indeks S&P 500 za 2,62 % (2,33 % v forintih), indeks Nasdaq za 4,18 % (3,88 % v forintih), indeks DAX za 2,45 % (2,79% v forintih), indeks EURO STOXX 50 za 0,98 % (1,31 % povišanje v forintih), indeks FTSE 100 se je znižal za 0,40 % (0,08% padec v forintih), japonski indeks TOPIX pa se je v opazovanem obdobju povišal za 3,82 % v lastni valuti (3,00 % v forintih).
Globalni blagovni trgi
Na globalne blagovne trge so vplivala predvsem tveganja glede dobave energentov in geopolitična dogajanja tekom meseca. Na cene surove nafte so vplivale negotovosti glede Hormuške ožine, veliko povpraševanje v Aziji in zaloge v ZDA, ki so bile na nižji ravni od pričakovane. Razmere so bile zaostrene zlasti na trgu dizelskega goriva in kurilnega olja. Cene zemeljskega plina v Evropi so se povišale zaradi tveganj, povezanih z dobavami s strani družbe Qatari LNG, izredno vročega vremena ter velikega povpraševanja v Aziji, hkrati pa se je obnavljanje zalog upočasnilo. Na trgu žlahtnih kovin se je nadaljevalo krepljenje vrednosti zlata in srebra. K večjemu povpraševanju so prispevali slabši makroekonomski podatki v ZDA, nakupi s strani centralnih bank in skrbi glede vzdržnosti državnega dolga. Sporočilo centralne banke Fed v duhu jastreba, ki so ga predstavniki centralne banke ob koncu meseca podali na simpoziju v Jackson Holeu, je sprožilo začasno unovčevanje dobičkov, vendar pa je razpoloženje vlagateljev v splošnem ostalo dobro. Na trgu industrijskih kovin so se cene bakra povišale zaradi omejitev izvoza v Kongu, pa tudi zaradi težav pri dobavi v Čilu in Indoneziji. Na trgu kmetijskih dobrin so imele glavno vlogo neugodne vremenske razmere. Neugodne napovedi glede obsega pridelka v ZDA so skupaj s poletnimi vročinskimi valovi in obdobji suše v Evropi poskrbele za povišanje cen pšenice in koruze. Skrbi glede dobave so še dodatno povečale motnje pri izvozu žita v Črnem morju. Na trgu kakava so se povečala tveganja glede žetve v Zahodni Afriki prihodnje leto, na cene sladkorja pa so vplivale neugodne napovedi glede obsega pridelka v Evropi in pričakovanja glede nižje dobave v letih 2026/27.
Avgust 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Svetovni trgi obveznic so bili v avgustu pretežno pod vplivom naraščajočih donosov na obveznice daljših ročnosti, k čemer so dodatno prispevale vztrajajoče bojazni glede inflacije, povečevanje potreb držav po financiranju in sporočila centralnih bank, ki so bila v duhu jastreba. Donos na 10-letne državne obveznice ZDA se je povišal na 4,75 %, na 30-letne obveznice pa na 5,24 %. Nekoliko slabši makroekonomski podatki so sicer začasno ugodno vplivali na trg obveznic, vendar je inflacija ostala nad ciljno ravnijo centralne banke Fed.
Najpomembnejši dogodek meseca je bila tiskovna konferenca v Jackson Holeu, na kateri je predsednik centralne banke Fed Kevin Warsh poudaril, da boja proti inflaciji še ni konec. Posledično so se na trgu ponovno pojavila pričakovanja o povišanju obrestnih mer. Veliko zanimanja je požel tudi program finančnega ministrstva ZDA, poimenovan »Treasury Twist«, s katerim želi vlada krotiti donose na dolgoročne obveznice, vendar se na trgu pričakuje, da bo učinek programa omejen.
ECB-jevi oblikovalci politik so v evro območju poudarili možnost dodatnega zaostrovanja, inflacija pa se je gibala okoli 3 %. K rasti donosov so dodatni prispevali gospodarski podatki, ki so bili boljši od pričakovanj ter izdaje obveznic. Donos na 10-letne nemške državne obveznice se je povišal na 3,32 %.
Trendi so podobni tudi na Japonskem in v Veliki Britaniji. Donosi na japonske državne obveznice so se ob vse večjih pričakovanjih o povišanju obrestnih mer povzpeli na najvišjo vrednost v zadnjem desetletju, donos na 10-letne državne obveznice Združenega kraljestva pa je ob koncu meseca znašal več kot 5 %.
Na razpoloženje vlagateljev je v celotnem mesecu vplivalo zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom. Skrbni glede inflacije so se še dodatno poglobile predvsem zaradi napetosti okoli Hormuške ožine in cen nafte, ki so se povzpele nad 90 USD.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Delniški trgi v regiji so tudi v avgustu poslovali pozitivno. Indeks CETOP je zabeležil skupni donos v višini 2,7%, čeprav med poslovanjem posameznih trgov obstajajo pomembne razlike. Najbolje se je odrezal avstrijski indeks ATX, ki se je povišal za 4,8 %, kar je zlasti posledica dobrega poslovanja bančnega sektorja in družbe AT&S, ki deluje na področju umetne inteligence. Mesec so pozitivno zaključili tudi poljski indeks WIG20 (+3,6 %), češki indeks PX (+3,4 %) in madžarski indeks BUX (+1,7 %), medtem ko je pri romunskem indeksu BET prišlo do korekcije v višini 6,7 %, kar je zlasti posledica rebalansa indeksa.
Gibanja na delniških trgih so bila tokrat pod precej večjim vplivom dejavnikov, značilnih za posamezne države, kot enotnih vplivov na ravni dejavnosti. Okolje na trgu energentov je pozitivno vplivalo na delnice družb MOL in Orlen, slabše pa so poslovale romunske družbe, ki delujejo v naftni in plinski dejavnosti. Po drugi strani pa so v tem mesecu dobro poslovala farmacevtska podjetja. Tečaj delnic družbe Richter se je povišal za več kot 11 %, tečaj delnic družbe Krka pa za 1,3 %.
Družbe v bančnem sektorju so zabeležile mešane rezultate. Indeks WIGBANX, ki meri poslovanje poljskih bank, se je povišal za skoraj 3 %, medtem ko so se delnice romunskih bank odrezale precej slabše. Najvišje donose med prvovrstnimi delnicami madžarskih družb sta zabeležili družbi MOL (+11,6 %) in Richter (+11,3 %), znižali pa so se tečaji delnic družb Magyar Telekom (-7,9 %) in OTP Bank (-3,4 %). Madžarska centralna banka je v avgustu obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, druge centralne banke v regiji pa svojih ključnih obrestnih mer zaenkrat niso spreminjale.
Globalni delniški trgi v razvoju
Globalni kapitalski trgi so v avgustu poslovali uspešno. Obdobje polletnega poročanja podjetij o finančnem poslovanju se je zaključilo in osnovni podatki so pretežno dobri. Tudi delnice podjetij, ki se ukvarjajo z infrastrukturo UI, ki se običajno najpozorneje spremljajo, niso razočarale. Sektor IT se je po julijski korekciji izkazal za odpornega, tako kar zadeva segment proizvodnje infrastrukture kot tudi segment razvoja programske opreme. Sliko je nekoliko zameglilo dejstvo, da napetostim med ZDA in Iranom ni videti konca in četudi je stanje glede proizvodnje nafte nekoliko boljše kot spomladi, se zima približuje, v evropskih skladiščih zemeljskega plina pa še vedno ni plina z Bližnjega vzhoda. Stanje na trgu obveznic je bilo nekoliko bolj napeto, saj so se donosi na obveznice daljših ročnosti povišali. Indeks MSCI, ki meri poslovanje na trgih v razvoju, je zabeležil 3,37% rast v USD, kar pa preračunano v forinte zaradi krepitve forinta predstavlja pribl. 3,07% apreciacijo. Med večjimi trgi v razvoju sta se najbolje odrezala južnokorejski (+6,24 %) in tajvanski (+5,72 %), med manjšimi pa je zaradi rasti cen blaga dobro posloval južnoafriški trg (+10.25 %). Enako velja tudi za turški trg (+7,71 %), ki se počasi približuje monetarni umiritvi. Enako kot v prejšnjem mesecu so izgube zabeležili brazilski (-2,46 %), indijski (-1,27 %) in kitajski (-1,11 %) trg, ki so manj odvisni od infrastrukture UI.
Razviti delniški trgi
Poslovanje evropskih delniških trgov še vedno zaznamujejo pomembne razlike med regijami in dejavnostmi. Nemški trg je zahvaljujoč stabilnejšemu gospodarskemu okolju posloval bolje od pričakovanj, na tečaje delnic francoskih družbe pa sta negativno vplivali politična negotovost in poslabšano makroekonomsko okolje.
Rast tečajev delnic ameriških podjetij se je nadaljevala tudi v avgustu, k čemer so prispevali zlasti tehnološki sektor in podjetja, ki se ukvarjajo z UI. Poslovanje indeksa Nasdaq je bilo nad pričakovanji, kar je zlasti posledica velikega obsega prometa družbe Nvidia in optimizma, ki spremlja umetno inteligenco. Po drugi strani pa so višji donosi na obveznice poskrbeli za večje pritiske na podjetja z manjšo kapitalizacijo.
Vlagatelji se kratkoročno osredotočajo na odločitve ECB in centralne banke Fed glede obrestnih mer.
V opazovanem obdobju so najboljše poslovanje zabeležila podjetja v energetski dejavnosti, proizvodnji surovin in rudarstvu, medtem ko so se najslabše odrezale delnice podjetij, ki se ukvarjajo s komunalnimi storitvami in nepremičninami. Indeks MSCI World se je povišal za 2,58 % (2,28 % v forintih), indeks S&P 500 za 2,62 % (2,33 % v forintih), indeks Nasdaq za 4,18 % (3,88 % v forintih), indeks DAX za 2,45 % (2,79% v forintih), indeks EURO STOXX 50 za 0,98 % (1,31 % povišanje v forintih), indeks FTSE 100 se je znižal za 0,40 % (0,08% padec v forintih), japonski indeks TOPIX pa se je v opazovanem obdobju povišal za 3,82 % v lastni valuti (3,00 % v forintih).
Globalni blagovni trgi
Na globalne blagovne trge so vplivala predvsem tveganja glede dobave energentov in geopolitična dogajanja tekom meseca. Na cene surove nafte so vplivale negotovosti glede Hormuške ožine, veliko povpraševanje v Aziji in zaloge v ZDA, ki so bile na nižji ravni od pričakovane. Razmere so bile zaostrene zlasti na trgu dizelskega goriva in kurilnega olja. Cene zemeljskega plina v Evropi so se povišale zaradi tveganj, povezanih z dobavami s strani družbe Qatari LNG, izredno vročega vremena ter velikega povpraševanja v Aziji, hkrati pa se je obnavljanje zalog upočasnilo. Na trgu žlahtnih kovin se je nadaljevalo krepljenje vrednosti zlata in srebra. K večjemu povpraševanju so prispevali slabši makroekonomski podatki v ZDA, nakupi s strani centralnih bank in skrbi glede vzdržnosti državnega dolga. Sporočilo centralne banke Fed v duhu jastreba, ki so ga predstavniki centralne banke ob koncu meseca podali na simpoziju v Jackson Holeu, je sprožilo začasno unovčevanje dobičkov, vendar pa je razpoloženje vlagateljev v splošnem ostalo dobro. Na trgu industrijskih kovin so se cene bakra povišale zaradi omejitev izvoza v Kongu, pa tudi zaradi težav pri dobavi v Čilu in Indoneziji. Na trgu kmetijskih dobrin so imele glavno vlogo neugodne vremenske razmere. Neugodne napovedi glede obsega pridelka v ZDA so skupaj s poletnimi vročinskimi valovi in obdobji suše v Evropi poskrbele za povišanje cen pšenice in koruze. Skrbi glede dobave so še dodatno povečale motnje pri izvozu žita v Črnem morju. Na trgu kakava so se povečala tveganja glede žetve v Zahodni Afriki prihodnje leto, na cene sladkorja pa so vplivale neugodne napovedi glede obsega pridelka v Evropi in pričakovanja glede nižje dobave v letih 2026/27.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije