Upravljalci skladov OTP upravljanja skladov
Oktober 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Svetovni trgi državnih obveznic so bili v oktobru zlasti v znamenju geopolitičnih napetosti, naraščajočih cen energentov in pričakovanj glede ravnanja centralnih bank. V prvi polovici meseca so prevladovale skrbi glede inflacije, na katere so še dodatno vplivali konflikt v Iranu in visoke cene nafte. Kasneje pa so geopolitične negotovosti in negotovosti na delniškem trgu poskrbele za porast povpraševanja po varnih naložbah, kar je povzročilo znaten skok trgovanja na obvezniškem trgu in vodilo do znižanja donosov. Gospodarska slika v ZDA ostaja mešana. Podatki o zaposlovanju so zaostali za pričakovanji, po drugi strani pa so podatki o poslovanju nakazovali na močno gospodarstvo, cene energentov in carine pa so zaostrile inflacijske pritiske. Centralna banka Fed obrestnih mer v oktobru ni spreminjala, a možnosti dodatnega zaostrovanja ni izključila. Negotovosti glede prihajajočih vmesnih volitev so prav tako povišale premije za tveganja na trgu. V evro območju je, ob višji rasti BDP od pričakovane, za presenečenje poskrbela tudi nižja inflacija, ECB pa obrestnih mer ni spreminjala. Francoske državne obveznice so v primerjavi z nemškimi zabeležile slabši rezultat, kar je posledica družbenih in političnih trenj v državi, pa tudi krhkih fiskalnih razmer. Trg državnih obveznic v VB je pridobil zaradi dodatnih omejitev proračuna, zmanjšanja obsega novih dolgoročnih obveznic in manjše pripravljenosti za prevzemanje tveganj na globalni ravni. Inflacija na Japonskem se je ponovno povzpela nad ciljno raven, opredeljeno s strani centralne banke Japonske, a se centralna banka na to ni odzvala, državne obveznice daljših ročnosti pa so pridobile zaradi velikega povpraševanja s strani institucij in tujih vlagateljev.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi so v oktobru v splošnem poslovali povprečno, saj se je indeks CETOP 5/10/40 , ki prikazuje poslovanje v regiji, povišal za zgolj 0,1 %. Vendar pa so med posameznimi državami vidne znatne razlike. Romunski indeks BET se je, vključno z dividendami, povišal za več kot 13 %, po drugi strani pa je avstrijski indeks ATX upadel za 6,4 %. Indeks BUX in poljski indeks WIG20 sta pretežno stagnirala, češki indeks PX pa je upadel za 1,8 %. K rasti na romunskem trgu je prispevalo okrevanje po slabšem poslovanju v prejšnjem obdobju, pa tudi konec vladne krize, ki je trajala skoraj pol leta. Na avstrijski trg je negativno vplival predvsem 10,5% padec vrednosti delnic Erste Bank, kar odraža slabše poslovanje celotnega evropskega bančnega sektorja. Na Madžarskem je vrednost delnic OTP upadla za 2,1 %, padec pa je nekoliko ublažilo 10,1% povišanje vrednosti delnic družbe Magyar Telekom. Na Poljskem so pozitivno poslovala predvsem podjetja, ki ponujajo potrošniške dobrine. Vrednost delnic družbe Allegro se je povišala za 17,6 %, vrednost delnic podjetja LPP za 9,9 %, vrednost delnic podjetja Dino Polska pa za 8,1 %. Za manjše pozitivno presenečenje so poskrbeli podatki o poslovanju podjetij v regiji, ki se ukvarjajo z industrijo in proizvodnjo, saj so se indeksi vodij nabave povišali tako na Madžarskem kot tudi na Poljskem. Inflacija je v splošnem ostala na zmerni ravni, čeprav je na Poljskem dosegla vrednost 4,1 %, indeks cen industrijskih proizvajalcev pa se je na letni ravni povišal za 6,1 %. Madžarska vlada je objavila podatek o ciljni ravni primanjkljaja za leto 2027, ki znaša 4,9 %, kar nakazuje ostrejšo fiskalno politiko od pričakovane. Centralne banke v regiji ključnih obrestnih mer v preteklem mesecu niso spreminjale.
Globalni delniški trgi v razvoju
Delniški trgu so v oktobru zabeležili mešano poslovanje. Vrednost povprečne delnice ameriških podjetij se je povišala (indeks S&P 500, ki je enako utežen, se je povišal za 4,9 %), hkrati pa so delnice podjetij v tehnološkem sektorju, ki v indeksu predstavlja večjo utež, upadle za 6,6 %. Trgi v razvoju vse pogosteje delijo usodo slednjega, saj je indeks izgubil 8,1 % svoje vrednosti v valuti USD oz. 6,9 % v forintih. Enako velja tudi za južnokorejski delniški trg, na katerem prevladujejo delnice tehnoloških podjetij (-14,2 %) in tajvanski delniški trg (-6,7 %), pa tudi indonezijski trg (-12,7 %), ki mu je grozil umik z indeksa MSCI ter brazilski trg (-11 %), ki bo po volilnih pretresih vendarle ostal pod vodstvom predsednika Lule da Silve. Tudi kitajski delniški trg je nadaljeval apatično poslovanje (-5,8 %), rast pa sta zabeležila zgolj indijski trg (+2,8 %), na katerem ni delnic AI podjetij in mehiški trg (+5,7 %).
Videti je bilo, da so pomisleki glede obvezniškega trga ob koncu obdobja pojenjali, vendar pa je bila poglavitna zgodba, ki je vplivala na gibanje trga (ob dogajanju v Hormuški ožini), financiranje sektorja UI in potencialnega nasprotovanja demokratov le-temu, vlagatelji pa so vse bolj nezaupljivi do podjetij, ki gradijo podatkovne centre, kar je negativno vplivalo na delnice drugih podjetij v verigi infrastrukture UI.
Razviti delniški trgi
Gospodarsko okolje v ZDA in Evropi ostaja spodbudno, četudi se v obeh regijah že kažejo znaki upočasnjevanja rasti. Visoka potrošnja in naložbe v tehnologijo v ZDA sicer skrbijo za rast, vendar pa izziv predstavljajo inflacija in visoke obrestne mere. V Evropi k rasti prispevajo fiskalne spodbude v Nemčiji in izboljšani obeti glede izvoza, vendar pa negotovosti povečujejo fiskalna tveganja v Franciji in Italiji.
Dohodki podjetij v obeh regijah so še vedno na visoki ravni, vendar se pričakuje, da se bo stopnja rasti umirila. Visoki stroški kapitala, ob hkratnem upočasnjevanju zagona za naložbe v UI, bi lahko vodilo do vse bolj selektivnega tržnega okolja. To pomeni, da se bo vrednost podjetij s stabilno rastjo dohodkov, dobrim finančnim položajem, vzdržnimi maržami in visokim ustvarjenim obsegom razpoložljivih denarnih tokov povišala, po drugi strani pa bi lahko bila podjetja s slabšim finančnim položajem in bolj ciklično naravo poslovanja bolj ranljiva.
Najbolje so v opazovanem obdobju poslovala podjetja v energetskem sektorju, sektorju necikličnih potrošniških dobrin in podjetja, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi storitvami, najslabše pa so se odrezale delnice podjetij, ki proizvajajo ciklične potrošniške dobrine in tehnološka podjetja. Indeks MSCI World se je znižal za 0,77 %, indeks S&P 500 za 0,93 %, indeks Nasdaq za 6,65 %, indeks DAX se je povišal za 2,46 %, indeks EURO STOXX 50 se je znižal za 0,83 %, indeks FTSE 100 se je zvišal za 1,17 %, japonski indeks TOPIX pa se je v opazovanem obdobju znižal za 3,49 % v lokalni valuti.
Globalni blagovni trgi
V začetku oktobra je prišlo do začasne korekcije cen nafte, kar je delno posledica novic, da bodo države G7 iz svojih strateških rezerv sprostile 100 milijonov sodčkov. Vendar pa je ob koncu meseca cena nafte Brent ponovno narasla na več kot 100 USD za sodček. Iranske napovedi o ponovnih napadih, napadi na tankerje in Savdsko infrastrukturo ter grožnje s strani ZDA so cenam dodale znatne premije za geopolitično tveganje. Pozitivna novica pa je, da se je količina nafte, prepeljana skozi Hormuško ožino, povečala. Razlike med stanjem na trgu zemeljskega plina v ZDA in Evropi so velike. Tveganja glede dobave UNP v Evropi, napovedi hladnejšega vremena in zgolj 75% zapolnjenost rezerv pred prihajajočo zimo so povišale cene. Nasprotno pa se je cena plina, ki se črpa na nahajališču Henry Hub v ZDA, z več kot 3 USD/MMBtu znižala na okoli 2,5 USD, kar je zlasti posledica napovedi milejšega vremena in ugodnega stanja na delniškem trgu. Pri cenah žlahtnih kovin je prišlo do znatne korekcije. Cena zlata je bila zaradi pričakovanega zvišanja obrestnih mer pod pritiskom, zaradi slabših obetov glede povpraševanja v industriji pa se je znižala tudi cena srebra. Zaradi negotovosti glede carin in gospodarske rasti se je znižala tudi cena bakra. Slabše poslovanje je zabeležil tudi trg žita. Cena koruze se je znižala zaradi visokih vrednosti delnic v ZDA in dobav iz Južne Amerike, cena pšenice pa se je znižala zaradi ublažitve tveganj, povezanih z ladijskim prevozom po Črnem morju. Cena kave se je znižala zaradi izboljšanih obetov glede obsega pridelka v Braziliji in slabitve valute real, nadaljevala pa se je tudi korekcija cen kakava, saj se so se kratkoročni obeti glede dobave izboljšali.
Oktober 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Svetovni trgi državnih obveznic so bili v oktobru zlasti v znamenju geopolitičnih napetosti, naraščajočih cen energentov in pričakovanj glede ravnanja centralnih bank. V prvi polovici meseca so prevladovale skrbi glede inflacije, na katere so še dodatno vplivali konflikt v Iranu in visoke cene nafte. Kasneje pa so geopolitične negotovosti in negotovosti na delniškem trgu poskrbele za porast povpraševanja po varnih naložbah, kar je povzročilo znaten skok trgovanja na obvezniškem trgu in vodilo do znižanja donosov. Gospodarska slika v ZDA ostaja mešana. Podatki o zaposlovanju so zaostali za pričakovanji, po drugi strani pa so podatki o poslovanju nakazovali na močno gospodarstvo, cene energentov in carine pa so zaostrile inflacijske pritiske. Centralna banka Fed obrestnih mer v oktobru ni spreminjala, a možnosti dodatnega zaostrovanja ni izključila. Negotovosti glede prihajajočih vmesnih volitev so prav tako povišale premije za tveganja na trgu. V evro območju je, ob višji rasti BDP od pričakovane, za presenečenje poskrbela tudi nižja inflacija, ECB pa obrestnih mer ni spreminjala. Francoske državne obveznice so v primerjavi z nemškimi zabeležile slabši rezultat, kar je posledica družbenih in političnih trenj v državi, pa tudi krhkih fiskalnih razmer. Trg državnih obveznic v VB je pridobil zaradi dodatnih omejitev proračuna, zmanjšanja obsega novih dolgoročnih obveznic in manjše pripravljenosti za prevzemanje tveganj na globalni ravni. Inflacija na Japonskem se je ponovno povzpela nad ciljno raven, opredeljeno s strani centralne banke Japonske, a se centralna banka na to ni odzvala, državne obveznice daljših ročnosti pa so pridobile zaradi velikega povpraševanja s strani institucij in tujih vlagateljev.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi so v oktobru v splošnem poslovali povprečno, saj se je indeks CETOP 5/10/40 , ki prikazuje poslovanje v regiji, povišal za zgolj 0,1 %. Vendar pa so med posameznimi državami vidne znatne razlike. Romunski indeks BET se je, vključno z dividendami, povišal za več kot 13 %, po drugi strani pa je avstrijski indeks ATX upadel za 6,4 %. Indeks BUX in poljski indeks WIG20 sta pretežno stagnirala, češki indeks PX pa je upadel za 1,8 %. K rasti na romunskem trgu je prispevalo okrevanje po slabšem poslovanju v prejšnjem obdobju, pa tudi konec vladne krize, ki je trajala skoraj pol leta. Na avstrijski trg je negativno vplival predvsem 10,5% padec vrednosti delnic Erste Bank, kar odraža slabše poslovanje celotnega evropskega bančnega sektorja. Na Madžarskem je vrednost delnic OTP upadla za 2,1 %, padec pa je nekoliko ublažilo 10,1% povišanje vrednosti delnic družbe Magyar Telekom. Na Poljskem so pozitivno poslovala predvsem podjetja, ki ponujajo potrošniške dobrine. Vrednost delnic družbe Allegro se je povišala za 17,6 %, vrednost delnic podjetja LPP za 9,9 %, vrednost delnic podjetja Dino Polska pa za 8,1 %. Za manjše pozitivno presenečenje so poskrbeli podatki o poslovanju podjetij v regiji, ki se ukvarjajo z industrijo in proizvodnjo, saj so se indeksi vodij nabave povišali tako na Madžarskem kot tudi na Poljskem. Inflacija je v splošnem ostala na zmerni ravni, čeprav je na Poljskem dosegla vrednost 4,1 %, indeks cen industrijskih proizvajalcev pa se je na letni ravni povišal za 6,1 %. Madžarska vlada je objavila podatek o ciljni ravni primanjkljaja za leto 2027, ki znaša 4,9 %, kar nakazuje ostrejšo fiskalno politiko od pričakovane. Centralne banke v regiji ključnih obrestnih mer v preteklem mesecu niso spreminjale.
Globalni delniški trgi v razvoju
Delniški trgu so v oktobru zabeležili mešano poslovanje. Vrednost povprečne delnice ameriških podjetij se je povišala (indeks S&P 500, ki je enako utežen, se je povišal za 4,9 %), hkrati pa so delnice podjetij v tehnološkem sektorju, ki v indeksu predstavlja večjo utež, upadle za 6,6 %. Trgi v razvoju vse pogosteje delijo usodo slednjega, saj je indeks izgubil 8,1 % svoje vrednosti v valuti USD oz. 6,9 % v forintih. Enako velja tudi za južnokorejski delniški trg, na katerem prevladujejo delnice tehnoloških podjetij (-14,2 %) in tajvanski delniški trg (-6,7 %), pa tudi indonezijski trg (-12,7 %), ki mu je grozil umik z indeksa MSCI ter brazilski trg (-11 %), ki bo po volilnih pretresih vendarle ostal pod vodstvom predsednika Lule da Silve. Tudi kitajski delniški trg je nadaljeval apatično poslovanje (-5,8 %), rast pa sta zabeležila zgolj indijski trg (+2,8 %), na katerem ni delnic AI podjetij in mehiški trg (+5,7 %).
Videti je bilo, da so pomisleki glede obvezniškega trga ob koncu obdobja pojenjali, vendar pa je bila poglavitna zgodba, ki je vplivala na gibanje trga (ob dogajanju v Hormuški ožini), financiranje sektorja UI in potencialnega nasprotovanja demokratov le-temu, vlagatelji pa so vse bolj nezaupljivi do podjetij, ki gradijo podatkovne centre, kar je negativno vplivalo na delnice drugih podjetij v verigi infrastrukture UI.
Razviti delniški trgi
Gospodarsko okolje v ZDA in Evropi ostaja spodbudno, četudi se v obeh regijah že kažejo znaki upočasnjevanja rasti. Visoka potrošnja in naložbe v tehnologijo v ZDA sicer skrbijo za rast, vendar pa izziv predstavljajo inflacija in visoke obrestne mere. V Evropi k rasti prispevajo fiskalne spodbude v Nemčiji in izboljšani obeti glede izvoza, vendar pa negotovosti povečujejo fiskalna tveganja v Franciji in Italiji.
Dohodki podjetij v obeh regijah so še vedno na visoki ravni, vendar se pričakuje, da se bo stopnja rasti umirila. Visoki stroški kapitala, ob hkratnem upočasnjevanju zagona za naložbe v UI, bi lahko vodilo do vse bolj selektivnega tržnega okolja. To pomeni, da se bo vrednost podjetij s stabilno rastjo dohodkov, dobrim finančnim položajem, vzdržnimi maržami in visokim ustvarjenim obsegom razpoložljivih denarnih tokov povišala, po drugi strani pa bi lahko bila podjetja s slabšim finančnim položajem in bolj ciklično naravo poslovanja bolj ranljiva.
Najbolje so v opazovanem obdobju poslovala podjetja v energetskem sektorju, sektorju necikličnih potrošniških dobrin in podjetja, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi storitvami, najslabše pa so se odrezale delnice podjetij, ki proizvajajo ciklične potrošniške dobrine in tehnološka podjetja. Indeks MSCI World se je znižal za 0,77 %, indeks S&P 500 za 0,93 %, indeks Nasdaq za 6,65 %, indeks DAX se je povišal za 2,46 %, indeks EURO STOXX 50 se je znižal za 0,83 %, indeks FTSE 100 se je zvišal za 1,17 %, japonski indeks TOPIX pa se je v opazovanem obdobju znižal za 3,49 % v lokalni valuti.
Globalni blagovni trgi
V začetku oktobra je prišlo do začasne korekcije cen nafte, kar je delno posledica novic, da bodo države G7 iz svojih strateških rezerv sprostile 100 milijonov sodčkov. Vendar pa je ob koncu meseca cena nafte Brent ponovno narasla na več kot 100 USD za sodček. Iranske napovedi o ponovnih napadih, napadi na tankerje in Savdsko infrastrukturo ter grožnje s strani ZDA so cenam dodale znatne premije za geopolitično tveganje. Pozitivna novica pa je, da se je količina nafte, prepeljana skozi Hormuško ožino, povečala. Razlike med stanjem na trgu zemeljskega plina v ZDA in Evropi so velike. Tveganja glede dobave UNP v Evropi, napovedi hladnejšega vremena in zgolj 75% zapolnjenost rezerv pred prihajajočo zimo so povišale cene. Nasprotno pa se je cena plina, ki se črpa na nahajališču Henry Hub v ZDA, z več kot 3 USD/MMBtu znižala na okoli 2,5 USD, kar je zlasti posledica napovedi milejšega vremena in ugodnega stanja na delniškem trgu. Pri cenah žlahtnih kovin je prišlo do znatne korekcije. Cena zlata je bila zaradi pričakovanega zvišanja obrestnih mer pod pritiskom, zaradi slabših obetov glede povpraševanja v industriji pa se je znižala tudi cena srebra. Zaradi negotovosti glede carin in gospodarske rasti se je znižala tudi cena bakra. Slabše poslovanje je zabeležil tudi trg žita. Cena koruze se je znižala zaradi visokih vrednosti delnic v ZDA in dobav iz Južne Amerike, cena pšenice pa se je znižala zaradi ublažitve tveganj, povezanih z ladijskim prevozom po Črnem morju. Cena kave se je znižala zaradi izboljšanih obetov glede obsega pridelka v Braziliji in slabitve valute real, nadaljevala pa se je tudi korekcija cen kakava, saj se so se kratkoročni obeti glede dobave izboljšali.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije