Upravljalci skladov OTP upravljanja skladov
September 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Svetovni obvezniški trgi so bili v septembru v znamenju rastočih cen energentov, zaostritve konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter nadaljnje osredotočenosti centralnih bank na boj proti inflaciji. Višje cene nafte so vzbudila pričakovanja glede višje inflaciji, kar je vodilo do rasti donosov na državne obveznice po celem svetu in vzpodbudilo pričakovanja glede ostrejših sprememb obrestnih mer. V splošnem se je preteklo četrtletje za razvite obvezniške trge izkazalo za enega najslabših.
Trg obveznic v ZDA je bil osrednja figure odprodaje. Centralna banka je v septembru ključno obrestno mero povišala za 25 bazičnih točk na 3,75-4,00 %, oblikovalci politik pa niso izključili možnosti dodatnih povišanj. Na trgu so se tako pojavila pričakovanja, da bi lahko v prihodnjem letu prišlo celo do povišanja v višini skoraj 100 bazičnih točk. K rasti donosov so prispevali tudi rast cen energentov, poslabšanje javnofinančnih obetov in vse višji pribitki za ročnost. Donos na 10-letno državno obveznico se je s 4,80 % povišal na 5,29 % in zabeležil najvišjo vrednost po letu 2007.
Tudi ECB je obrestne mere v evro območju zvišala za 25 bazičnih točk, inflacija pa se je povzpela vse do 3,8 %. Poslabšanje javnofinančnega stanja in politična negotovost sta v Franciji poskrbela za povečanje razpona donosov, donos na 10-letno nemško državno obveznico pa se je povišal na 3,59 %.
V Združenem kraljestvu je centralna banka sicer opozorila na možnost dodatnih povišanj, a obrestnih mer ni spreminjala. Na Japonskem sta povišanje obrestnih mer s strani japonske centralne banke in preklic najemanja špekulativnih posojil v valuti jen še dodatno prispevala k rasti donosov na globalni ravni ter s tem k poslabšanju razpoloženja na obvezniških trgih.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
V septembru je na vseh delniških trgih v regiji prišlo do korekcije, po tem, ko so v preteklih obdobjih tega leta zabeležili odlično poslovanje, vendar pa se je poslovanje od trga do trga močno razlikovalo. Najbolje se je odrezal poljski delniški trg, na katerem se je indeks WIG20 povišal za skoraj 4,5 %. Za dobro poslovanje so poskrbeli predvsem bančni sektor in podjetja, ki delujejo področju komunalnih storitev. Posebej je izstopala družba LPP, lastnica blagovne znamke Sinsay, katere tečaj se je zahvaljujoč dobrim četrtletnim poslovnim rezultatov in izboljšani dobičkonosnosti povišal za skoraj 20 %.
Pozitivno poslovanje je zabeležil tudi avstrijski trg, na katerem se je indeks ATX povišal za 1,3 %, k čemur je pomembno prispevalo predvsem povišanje tečaja delnic družbe AT&T, ki je zabeležil več kot 30% rast. Po drugi strani pa romunski delniški trg ni posloval v skladu s pričakovanji, saj je indeks BET izgubil 7,7 % vrednosti. Na razpoloženje vlagateljev je še naprej negativno vplivala negotovost glede oblikovanja nove vlade, čeprav so prizadevanja za reforme, povezane s sredstvi EU, napredovala bolje od pričakovanj.
Tudi madžarski trg je mesec sklenil v rdečih številkah, saj je indeks BUX izgubil skoraj 2.7 %. Padec je bil pretežno posledica slabšega poslovanja družb OTP bank in Richter. Tečaj delnic OTP še naprej pada zaradi negotovosti glede prihodnosti njene hčerinske banke v Rusiji.
Makroekonomska slika v regiji ostaja mešana. Inflacija na Poljskem je bila višja od pričakovane in je znašala približno 4 %, na Madžarskem in Češkem pa so zabeležili nekoliko zmernejšo dinamiko gibanja cen.
Globalni delniški trgi v razvoju
Globalni kapitalski trgi so bili v septembru predvsem v znamenju šoka na trgu energentov, vse večjih tveganj glede inflacije in zaostrenih monetarnih politik centralnih bank.
Trgi v razvoju so zabeležili mešane rezultate. Na azijske delniške trge še naprej pozitivno vplivajo visoki prihodki tehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco pa tudi izgradnja infrastrukture. Vendar pa nižje domače povpraševanje in umiritev investicij na Kitajskem še naprej omejujeta gospodarsko rast, četudi so se izvozne dejavnosti in sektor proizvodnje izdelkov visoke tehnologije izkazali za relativne odporne.
Med manjšimi trgi v razvoju je dobro posloval brazilski trg, saj so vlagatelji pričeli upoštevati možnost, da bo prišlo do političnega preobrata, ki bo prijaznejši za trg. Po drugi strani pa so strožji ukrepi nadzornega organa v Turčiji in prizadevanja za preprečevanje tržnih zlorab vsaj za zdaj negativno vplivali na turški delniški trg.
Indeks MSCI, izražen v valuti USD, ki meri poslovanje na trgih v razvoju, je v septembru upadel za 0,56 %, vendar se je, merjeno v madžarskih forintih, zaradi znatne krepitve ameriškega dolarja povišal za 2,1 %. Najbolje so se odrezali tajvanski (+6,4 %), južnokorejski (+5,1 %) in brazilski (+5,8 %) trg, predvsem zaradi dobrega poslovanja podjetij v tehnološkem sektorju. Po drugi strani pa so južnoafriški, turški, indonezijski, indijski in kitajski trg zabeležili negativne odnose, kar jasno odraža poslabšanje razpoloženja vlagateljev na globalni ravni ter rastočo makroekonomsko negotovost.
Razviti delniški trgi
Delniški trgi so v septembru jadrali na ugodnih vetrovih visokih prihodkov podjetij in cikla naložb v UI, hkrati pa so za umiritev rasti tečajev poskrbeli rastoči donosi na obveznice in cene energentov. Indeks S&P 500 je na trgu ZDA še vedno gibal na ravni, blizu rekordne vrednosti, največ pa so k rasti prihodkov prispevala tehnološka podjetja in podjetja, ki delujejo na področju infrastrukture UI. Okolje višjih donosov je ugodno vplivalo na finančni sektor, po drugi strani pa so slabše poslovanje zabeležili v dejavnostih, ki so občutljive na spremembe obrestnih mer. Na trge v Evropi so pozitivno vplivali boljši makroekonomski podatki v Nemčiji, ponoven zagon investicijskih aktivnosti in dobri obeti glede prihodkov v obrambni industriji, tehnološkem sektorju in pri proizvodnih podjetjih. Dobre rezultate je v obeh regijah zabeležila predvsem manjša skupina podjetij, katerih delnice so pridobile na vrednosti, tradicionalno ciklične panoge – zlasti avtomobilska industrija in posamezni potrošniški sektorji – pa so zabeležile zmernejšo rast prihodkov.
V opazovanem obdobju so najbolje poslovala podjetja v tehnoloških panogah in zdravstvu, najslabše pa so se odrezale delnice podjetij, ki proizvajajo neciklične potrošniške dobrine, surovine in nepremičninski sektor. Indeks MSCI World Index je upadel za -1,19 % (1,45% povišanje v forintih), indeks S&P je upadel za -0,45 % (2,21% povišanje v forintih), indeks Nasdaq se je povišal za 3,23 % (5,99% odstotno povišanje v forintih), indeks DAX je upadel za -4,03 % (3,47% znižanje v forintih), indeks EURO STOXX 50 je upadel za -2,35 % (1,78% znižanje v forintih), indeks FTSE 100 je upadel za -2,02 % (0,08% znižanje v forintih), japonski indeks TOPIX pa je v opazovanem obdobju upadel za -1,15 % (3,29% povišanje v forintih) v domači valuti.
Globalni blagovni trgi
Blagovni trgi so bili v septembru pretežno pod vplivom geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu in skrbi glede dobave energentov. Cena nafte se je v posledici napadov v okolici Hormuške ožine in tveganj za infrastrukturo v regiji povišala, saj je trg pri ceni upošteval vse manjše število plovnih poti. Vendar pa so rast cen ublažili postopno umirjanje ladijskega prometa in novice o delnem ponovnem zagonu savdijskega obvodnega naftovoda, kar je pomirilo skrbi glede dobave.
Cene ameriškega zemeljskega plina so še naprej pod pritiskom zaradi skorajda rekordnega obsega proizvodnje in pričakovanj glede mile zime. Ob koncu meseca je obsežna okvara na plinovodu poskrbela za začasen skok cen, vendar so se le-te po hitri odpravi okvare ponovno znižale.
Na trgu žlahtnih kovin so cene zlata in srebra omejili visoki donosi na obveznice in zaostrene finančne razmere.
Cene bakra so se v začetku meseca zaradi pričakovanj o uvedbi carin s strani ZDA in manjšega obsega dobave povzpele na skorajda rekordno raven. Kasneje je po objavi novic o zamiku uvedbe carin prišlo do korekcije cen, hkrati pa dogodki, povezani z rudniki v Čilu in Panami, še naprej skrbijo za negotovost.
Na trgu kmetijskega blaga se je cena žita po višjih dobičkih, ustvarjenih v začetku meseca, ponovno znižala. Cena soje se je zaradi povečanega povpraševanja na Kitajskem na kratko povišala na najvišjo vrednost v zadnjih nekaj letih, cena kakava pa je padla. Cena sladkorja se je ob koncu meseca zaradi nevarnosti za pridelek, ki jo povzročajo El Niño in neugodne vremenske napovedi, ponovno povišala.
September 2026
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Svetovni obvezniški trgi so bili v septembru v znamenju rastočih cen energentov, zaostritve konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter nadaljnje osredotočenosti centralnih bank na boj proti inflaciji. Višje cene nafte so vzbudila pričakovanja glede višje inflaciji, kar je vodilo do rasti donosov na državne obveznice po celem svetu in vzpodbudilo pričakovanja glede ostrejših sprememb obrestnih mer. V splošnem se je preteklo četrtletje za razvite obvezniške trge izkazalo za enega najslabših.
Trg obveznic v ZDA je bil osrednja figure odprodaje. Centralna banka je v septembru ključno obrestno mero povišala za 25 bazičnih točk na 3,75-4,00 %, oblikovalci politik pa niso izključili možnosti dodatnih povišanj. Na trgu so se tako pojavila pričakovanja, da bi lahko v prihodnjem letu prišlo celo do povišanja v višini skoraj 100 bazičnih točk. K rasti donosov so prispevali tudi rast cen energentov, poslabšanje javnofinančnih obetov in vse višji pribitki za ročnost. Donos na 10-letno državno obveznico se je s 4,80 % povišal na 5,29 % in zabeležil najvišjo vrednost po letu 2007.
Tudi ECB je obrestne mere v evro območju zvišala za 25 bazičnih točk, inflacija pa se je povzpela vse do 3,8 %. Poslabšanje javnofinančnega stanja in politična negotovost sta v Franciji poskrbela za povečanje razpona donosov, donos na 10-letno nemško državno obveznico pa se je povišal na 3,59 %.
V Združenem kraljestvu je centralna banka sicer opozorila na možnost dodatnih povišanj, a obrestnih mer ni spreminjala. Na Japonskem sta povišanje obrestnih mer s strani japonske centralne banke in preklic najemanja špekulativnih posojil v valuti jen še dodatno prispevala k rasti donosov na globalni ravni ter s tem k poslabšanju razpoloženja na obvezniških trgih.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
V septembru je na vseh delniških trgih v regiji prišlo do korekcije, po tem, ko so v preteklih obdobjih tega leta zabeležili odlično poslovanje, vendar pa se je poslovanje od trga do trga močno razlikovalo. Najbolje se je odrezal poljski delniški trg, na katerem se je indeks WIG20 povišal za skoraj 4,5 %. Za dobro poslovanje so poskrbeli predvsem bančni sektor in podjetja, ki delujejo področju komunalnih storitev. Posebej je izstopala družba LPP, lastnica blagovne znamke Sinsay, katere tečaj se je zahvaljujoč dobrim četrtletnim poslovnim rezultatov in izboljšani dobičkonosnosti povišal za skoraj 20 %.
Pozitivno poslovanje je zabeležil tudi avstrijski trg, na katerem se je indeks ATX povišal za 1,3 %, k čemur je pomembno prispevalo predvsem povišanje tečaja delnic družbe AT&T, ki je zabeležil več kot 30% rast. Po drugi strani pa romunski delniški trg ni posloval v skladu s pričakovanji, saj je indeks BET izgubil 7,7 % vrednosti. Na razpoloženje vlagateljev je še naprej negativno vplivala negotovost glede oblikovanja nove vlade, čeprav so prizadevanja za reforme, povezane s sredstvi EU, napredovala bolje od pričakovanj.
Tudi madžarski trg je mesec sklenil v rdečih številkah, saj je indeks BUX izgubil skoraj 2.7 %. Padec je bil pretežno posledica slabšega poslovanja družb OTP bank in Richter. Tečaj delnic OTP še naprej pada zaradi negotovosti glede prihodnosti njene hčerinske banke v Rusiji.
Makroekonomska slika v regiji ostaja mešana. Inflacija na Poljskem je bila višja od pričakovane in je znašala približno 4 %, na Madžarskem in Češkem pa so zabeležili nekoliko zmernejšo dinamiko gibanja cen.
Globalni delniški trgi v razvoju
Globalni kapitalski trgi so bili v septembru predvsem v znamenju šoka na trgu energentov, vse večjih tveganj glede inflacije in zaostrenih monetarnih politik centralnih bank.
Trgi v razvoju so zabeležili mešane rezultate. Na azijske delniške trge še naprej pozitivno vplivajo visoki prihodki tehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco pa tudi izgradnja infrastrukture. Vendar pa nižje domače povpraševanje in umiritev investicij na Kitajskem še naprej omejujeta gospodarsko rast, četudi so se izvozne dejavnosti in sektor proizvodnje izdelkov visoke tehnologije izkazali za relativne odporne.
Med manjšimi trgi v razvoju je dobro posloval brazilski trg, saj so vlagatelji pričeli upoštevati možnost, da bo prišlo do političnega preobrata, ki bo prijaznejši za trg. Po drugi strani pa so strožji ukrepi nadzornega organa v Turčiji in prizadevanja za preprečevanje tržnih zlorab vsaj za zdaj negativno vplivali na turški delniški trg.
Indeks MSCI, izražen v valuti USD, ki meri poslovanje na trgih v razvoju, je v septembru upadel za 0,56 %, vendar se je, merjeno v madžarskih forintih, zaradi znatne krepitve ameriškega dolarja povišal za 2,1 %. Najbolje so se odrezali tajvanski (+6,4 %), južnokorejski (+5,1 %) in brazilski (+5,8 %) trg, predvsem zaradi dobrega poslovanja podjetij v tehnološkem sektorju. Po drugi strani pa so južnoafriški, turški, indonezijski, indijski in kitajski trg zabeležili negativne odnose, kar jasno odraža poslabšanje razpoloženja vlagateljev na globalni ravni ter rastočo makroekonomsko negotovost.
Razviti delniški trgi
Delniški trgi so v septembru jadrali na ugodnih vetrovih visokih prihodkov podjetij in cikla naložb v UI, hkrati pa so za umiritev rasti tečajev poskrbeli rastoči donosi na obveznice in cene energentov. Indeks S&P 500 je na trgu ZDA še vedno gibal na ravni, blizu rekordne vrednosti, največ pa so k rasti prihodkov prispevala tehnološka podjetja in podjetja, ki delujejo na področju infrastrukture UI. Okolje višjih donosov je ugodno vplivalo na finančni sektor, po drugi strani pa so slabše poslovanje zabeležili v dejavnostih, ki so občutljive na spremembe obrestnih mer. Na trge v Evropi so pozitivno vplivali boljši makroekonomski podatki v Nemčiji, ponoven zagon investicijskih aktivnosti in dobri obeti glede prihodkov v obrambni industriji, tehnološkem sektorju in pri proizvodnih podjetjih. Dobre rezultate je v obeh regijah zabeležila predvsem manjša skupina podjetij, katerih delnice so pridobile na vrednosti, tradicionalno ciklične panoge – zlasti avtomobilska industrija in posamezni potrošniški sektorji – pa so zabeležile zmernejšo rast prihodkov.
V opazovanem obdobju so najbolje poslovala podjetja v tehnoloških panogah in zdravstvu, najslabše pa so se odrezale delnice podjetij, ki proizvajajo neciklične potrošniške dobrine, surovine in nepremičninski sektor. Indeks MSCI World Index je upadel za -1,19 % (1,45% povišanje v forintih), indeks S&P je upadel za -0,45 % (2,21% povišanje v forintih), indeks Nasdaq se je povišal za 3,23 % (5,99% odstotno povišanje v forintih), indeks DAX je upadel za -4,03 % (3,47% znižanje v forintih), indeks EURO STOXX 50 je upadel za -2,35 % (1,78% znižanje v forintih), indeks FTSE 100 je upadel za -2,02 % (0,08% znižanje v forintih), japonski indeks TOPIX pa je v opazovanem obdobju upadel za -1,15 % (3,29% povišanje v forintih) v domači valuti.
Globalni blagovni trgi
Blagovni trgi so bili v septembru pretežno pod vplivom geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu in skrbi glede dobave energentov. Cena nafte se je v posledici napadov v okolici Hormuške ožine in tveganj za infrastrukturo v regiji povišala, saj je trg pri ceni upošteval vse manjše število plovnih poti. Vendar pa so rast cen ublažili postopno umirjanje ladijskega prometa in novice o delnem ponovnem zagonu savdijskega obvodnega naftovoda, kar je pomirilo skrbi glede dobave.
Cene ameriškega zemeljskega plina so še naprej pod pritiskom zaradi skorajda rekordnega obsega proizvodnje in pričakovanj glede mile zime. Ob koncu meseca je obsežna okvara na plinovodu poskrbela za začasen skok cen, vendar so se le-te po hitri odpravi okvare ponovno znižale.
Na trgu žlahtnih kovin so cene zlata in srebra omejili visoki donosi na obveznice in zaostrene finančne razmere.
Cene bakra so se v začetku meseca zaradi pričakovanj o uvedbi carin s strani ZDA in manjšega obsega dobave povzpele na skorajda rekordno raven. Kasneje je po objavi novic o zamiku uvedbe carin prišlo do korekcije cen, hkrati pa dogodki, povezani z rudniki v Čilu in Panami, še naprej skrbijo za negotovost.
Na trgu kmetijskega blaga se je cena žita po višjih dobičkih, ustvarjenih v začetku meseca, ponovno znižala. Cena soje se je zaradi povečanega povpraševanja na Kitajskem na kratko povišala na najvišjo vrednost v zadnjih nekaj letih, cena kakava pa je padla. Cena sladkorja se je ob koncu meseca zaradi nevarnosti za pridelek, ki jo povzročajo El Niño in neugodne vremenske napovedi, ponovno povišala.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije