Radivoj Pregelj, višji upravljavec individualnih portfeljev
Julij 2025
Obveznice daljših ročnosti pod največjim pritiskom
Čeprav obveznice veljajo za bolj varno in manj tvegano naložbo kot delnice, dogajanje pri teh v zadnjem obdobju sploh ni dolgočasno. Negotovosti glede uvedbe carin v ZDA, oboroženi konflikti v Ukrajini in Gazi, napovedani fiskalni ukrepi Nemčije, cenovni dumping kitajskih izvoznikov, vse to pomembno vpliva na gibanje obveznic. Vpliv je seveda posreden prek napovedovanja, kako se bo gibala inflacija.
In ta se je letos povsod znižala proti ciljnim vrednostim dveh odstotkov. Še posebej to velja za območje z evrom, kjer je skupna inflacija v juniju že dosegla želeno raven, osrednja inflacija brez cen hrane in energentov pa je le malo višja, pri 2,3 odstotka. A čeprav se inflacija znižuje, so zahtevane donosnosti obveznic najvišje v zadnjih treh mesecih. Zahtevana donosnost za desetletno nemško državno obveznico znaša 2,7 odstotka. Vse upoštevajoč bi lahko pričakovali, da se bodo zahtevane donosnosti zmanjšale, saj je gospodarska aktivnost v Evropi šibka, konflikti, ki bi pognali tečaje energentov, so se umirili, močan evro prek cenejšega uvoza prispeva k nižjim cenam izdelkov in storitev. Po drugi strani pa napovedani fiskalni ukrepi Nemčije in Evrope za večje obrambne izdatke in infrastrukturne naložbe napovedujejo večjo gospodarsko rast in deloma tudi inflacijo. A glede na to, da bodo ti ukrepi razporejeni čez več let in bodo države ali varčevale na drugih področjih ali vpeljale ukrepe subvencioniranja cen energentov kot v primeru Nemčije, bo to zanemarljivo vplivalo na inflacijo. Ključna obrestna mera evropske centralne banke ECB, ki znaša trenutno dva odstotka, je na nevtralni ravni. To pomeni, da gospodarstva niti ne spodbuja niti ne zavira.
Na drugi strani Atlantika je zgodba nekoliko drugačna. Po večmesečnem zniževanju inflacije v ZDA se je ta v juniju, zaradi učinka carin, povišala na 2,7 odstotka, osrednja inflacija pa na 2,9 odstotka. Pričakovati je, da bo učinek carin in nižje vrednosti dolarja v prihodnjih mesecih še vplival na inflacijo, ki se zaradi tega lahko poviša za poldrugi odstotek. Prav zato ameriška centralna banka Fed vztraja pri ohranjanju ključne obrestne mere pri 4,5 odstotka. Realna obrestna mera je v njihovem primeru krepko zaviralna za gospodarstvo.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
