Triglav Investments novica 6.7. 2026

Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja

Julij 2026

Razvoj umetne inteligence se vse bolj seli tudi v industrijski in energetski sektor ter postaja investicijska tema širšega gospodarstva.

Ameriški delniški indeksi tudi v drugi polovici letošnjega leta ostajajo blizu rekordnih vrednosti. Čeprav vlagatelji še naprej pozorno spremljajo geopolitične napetosti, trgovinske dogovore in odločitve centralnih bank, zadnji krog objav poslovnih rezultatov spet potrjuje, da glavni dejavnik dolgoročne rasti kapitalskih trgov ostaja umetna inteligenca. Tokrat rast delnic največjih tehnoloških podjetij ni več podprta zgolj z visokimi pričakovanji vlagateljev, ampak vse bolj z rastjo prihodkov, dobičkov in optimističnimi napovedmi vodstev podjetij. Umetna inteligenca tako po zgolj nekaj letih postopno prehaja iz razvojnega projekta v eno največjih investicijskih zgodb sodobnega gospodarstva.

Največ pozornosti so ponovno pritegnili proizvajalci polprevodnikov in pomnilniških čipov. Nvidia, Broadcom, Micron, SK hynix in Samsung so vsak na svojem področju potrdili nadaljevanje izjemne rasti povpraševanja po infrastrukturi za razvoj umetne inteligence. Še pomembnejše od samih poslovnih rezultatov pa so bile napovedi njihovih vodstev, ki ne kažejo nobenih znakov umirjanja investicijskega cikla. Tudi največji uporabniki umetne inteligence, Microsoft, Meta, Amazon in Alphabet, nadaljujejo zviševanje kapitalskih izdatkov za gradnjo podatkovnih centrov, razvoj lastnih modelov umetne inteligence ter nakup naprednih čipov in druge računalniške opreme. Dejstvo, da največja tehnološka podjetja kljub rekordnim investicijam še naprej zvišujejo načrte kapitalskih izdatkov, je eno najmočnejših strukturnih signalov, da razvoj umetne inteligence ostaja v zgodnji fazi večletnega investicijskega cikla.

Posebej zanimivo sporočilo je tokrat prišlo iz podjetja Micron, enega vodilnih proizvajalcev pomnilniških čipov za sisteme umetne inteligence. Če je Nvidia postala simbol razvoja umetne inteligence, je Micron pokazal, kako močno se spreminja poslovni model celotne dobavne verige. Podjetje je podpisalo šestnajst večletnih strateških pogodb z največjimi kupci, ki vključujejo več kot 22 milijard ameriških dolarjev depozitov ter najmanj sto milijard dolarjev pogodbeno zagotovljenih prihodkov. Posebej zanimivo je, da pogodbe kupcem ne zagotavljajo vnaprej določene cene, temveč predvsem proizvodne kapacitete. Še pred nekaj leti so proizvajalci pomnilniških čipov tekmovali predvsem s cenami, zdaj pa največji ponudniki storitev umetne inteligence med seboj tekmujejo za pravočasno dobavo. Takšen način sodelovanja bistveno povečuje vidljivost prihodnjega poslovanja in predstavlja pomembno spremembo v industriji, ki je bila desetletja znana po izraziti cikličnosti.

Podobno zgodbo potrjujeta tudi korejska SK hynix in Samsung, ki ocenjujeta, da bo povpraševanje po visokozmogljivih pomnilniških čipih tudi po letu 2027 občutno presegalo ponudbo. Razlog niso zgolj hitro rastoča naročila, temveč predvsem dolgotrajna gradnja novih proizvodnih zmogljivosti, vse zahtevnejši tehnološki procesi in omejena razpoložljivost visoko usposobljene delovne sile. Posledično se ustvarjajo pogoji za višje in predvsem stabilnejše profitne marže, kakršnim v tej industriji v preteklosti praviloma nismo bili priča.

To hkrati pomeni, da se poslovni model proizvajalcev pomnilniških čipov postopno spreminja. Industrija, ki je bila tradicionalno izrazito odvisna od kratkoročnih nihanj ponudbe in povpraševanja, dobiva značilnosti pogodbenega poslovnega modela. Večletne pogodbe, rezervacija proizvodnih kapacitet in tesnejše sodelovanje z največjimi ponudniki storitev umetne inteligence ustvarjajo precej večjo predvidljivost prihodnjih denarnih tokov, kot je bila značilna za pretekle polprevodniške cikle. Prav ta sprememba pojasnjuje, zakaj vlagatelji danes omenjena podjetja vrednotijo drugače kot še pred nekaj leti.

Razvoj umetne inteligence pa se vse bolj seli tudi iz tehnološkega sektorja. Če je bila prva faza razvoja osredotočena predvsem na razvoj modelov umetne inteligence, naprednih čipov in podatkovnih centrov, postaja druga faza vse bolj povezana z gradnjo fizične infrastrukture. Novi podatkovni centri zahtevajo precej večje količine električne energije, okrepitev prenosnih omrežij, nove transformatorske postaje, učinkovitejše sisteme hlajenja ter digitalizacijo elektroenergetskega omrežja. Zaradi tega koristi investicijskega cikla prehajajo tudi v industrijski in energetski sektor, kjer bodo nujna večletna vlaganja v posodobitev elektroenergetske infrastrukture. Umetna inteligenca tako ni več zgodba o tehnološkem sektorju, temveč vse bolj postaja investicijska tema širšega gospodarstva.

Kljub rekordnim vrednostim delniških indeksov vlagatelji za zdaj ne kažejo znakov pesimizma. Še pred letom dni je bil eden najpogostejših argumentov skeptikov, da so vrednotenja podjetij, povezanih z umetno inteligenco, previsoka. Zdaj je slika nekoliko drugačna. Zaradi izjemne rasti prihodkov in dobičkov so se ključni kazalniki vrednotenja pri številnih vodilnih podjetjih, kljub izjemni rasti cen delnic, celo znižali.

Največja sprememba zadnjih let tako ni zgolj rast prihodkov ali rekordni kapitalski izdatki tehnoloških velikanov, temveč sprememba poslovnega modela celotne industrije. Večletne pogodbe, rezervacija proizvodnih kapacitet in vse večja strateška pomembnost pomnilniških čipov ustvarjajo bistveno večjo predvidljivost poslovanja, kot je bila značilna za pretekle polprevodniške cikle. Prav zato vlagatelji umetno inteligenco vse manj obravnavajo kot kratkoročni tehnološki trend in vse bolj kot dolgoročno infrastrukturno naložbeno zgodbo, katere učinki se bodo v prihodnjih letih odražali v vedno večjem delu svetovnega gospodarstva.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem