Triglav Investments novica 10. 11. 2026

Upravljanje s piškotki
Po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) je za uporabo določenih piškotkov potrebna privolitev uporabnika. Uporabo piškotkov lahko tudi kadarkoli zavrnete. Po zavrnitvi boste našo spletno mesto še vedno lahko obiskali, vendar spletna stran morda ne bo delovala na predviden način.
Ali soglašate z uporabo sledečih piškotov?
Nujno potrebni piškotki
Piškotki za analitične namene
Soglašam
Ne soglašam
Piškotki tretjih oseb
Soglašam
Ne soglašam
Začnite tipkati, kar iščete

Uspeh umetne inteligence še ni uspeh gospodarstva

10 november 2026
NOVOSTI
 

Roman Zidarn, specialist na področju investicijske analize

November 2026

Izjemni investicijski cikel povečuje povpraševanje po polprevodnikih, elektriki in gradbenih zmogljivostih.

Eno bolj zanimivih vprašanj sodobne ekonomije je, kako je mogoče, da človeštvo razvija vse zmogljivejše tehnologije, gospodarska rast in rast produktivnosti pa kljub temu ostajata razmeroma šibki. Ob velikih naložbah v umetno inteligenco se vprašanje zdi nenavadno, na prvi pogled tudi precejšen paradoks. Toda gradnja podatkovnih centrov, rast prihodkov tehnoloških podjetij in višji življenjski standard niso ista stvar. Prvo ustvarja povpraševanje danes, drugo nagrajuje ponudnike, tretje pa zahteva, da tehnologija izboljša delovanje širokega dela gospodarstva. Povezava med njimi ni samodejna.

Umetna inteligenca lahko postane izjemen poslovni uspeh, ne da bi enako močno pospešila gospodarsko rast. Prihodki ponudnikov čipov, modelov in računske moči kažejo, koliko je trg pripravljen plačati za novo tehnologijo. Ne povedo pa, koliko več lahko zaradi nje proizvede celotno gospodarstvo. Med donosom na kapital in višjim življenjskim standardom je več vmesnih korakov.

Izjemni investicijski cikel že danes povečuje povpraševanje po polprevodnikih, elektriki in gradbenih zmogljivostih. A gradnja podatkovnih centrov je predvsem vlaganje v prihodnje zmogljivosti. Ali se bodo naložbe upravičile, bo odvisno od uporabe tehnologije tudi zunaj podjetij, ki jo razvijajo. Tu se začne razlika med tehnološkim prebojem in gospodarskim napredkom.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo (2024) Daron Acemoğlu opozarja, da prihrankov pri posameznih nalogah ni mogoče preprosto prenesti na celotno gospodarstvo. Odločilno je, kolikšen del dela lahko umetna inteligenca izboljša in kako veliki so prihranki. Njegov model dopušča precej zmernejši makroekonomski učinek, kot ga nakazujejo najbolj odmevni primeri uporabe. Gre za opozorilo pred enačenjem tehnoloških zmogljivosti s produktivnostjo.

Empirični dokazi kažejo razlike med podjetji. Raziskava Evropske investicijske banke ugotavlja, da uvajanje umetne inteligence povečuje produktivnost dela, vendar so koristi izrazitejše pri srednjih in velikih podjetjih. Del izboljšanja je povezan z dodatnimi kapitalskimi vlaganji. Nova orodja zahtevajo kakovostne podatke, usposabljanje zaposlenih in spremembe poslovnih procesov. Šele ti dopolnilni vložki pomagajo tehnologijo pretvoriti v gospodarsko korist.

Zamik ni nič nenavadnega. Raziskave o produktivnostni J-krivulji opozarjajo, da naložbe v organizacijo in znanje sprva povečajo stroške, njihovi učinki pa se pokažejo pozneje. Zato počasnejši odziv produktivnosti še ne pomeni neuspeha nove tehnologije. Prav tako ne dokazuje, da bo velik preskok prej ali slej nastopil.

Oxfordski ekonomist Carl Benedikt Frey v knjigi How Progress Ends opozarja na drugo razvojno napetost. Odkrivanje novih rešitev potrebuje tekmovanje v idejah in eksperimentiranje, njihovo širjenje pa kapital, obseg in organizacijo. Ureditev, ki uspešno razširja današnje tehnologije, ni nujno enako uspešna pri odkrivanju naslednjih. Velika podjetja so lahko nepogrešljiva za infrastrukturo, pomembno pa je ohraniti prostor za nove ponudnike. OECD opozarja, da kapitalska zahtevnost in koncentracija ključnih delov trga umetne inteligence ustvarjata konkurenčna tveganja.

Pomembna je tudi smer inoviranja. Avtomatizacija obstoječih nalog lahko zniža stroške, nove naloge, proizvodi in storitve pa odpirajo dodatne možnosti za rast. Obenem večja učinkovitost ni isto kot širša delitev njenih koristi. Del ustvarjene vrednosti lahko ostane pri ponudnikih infrastrukture ali programske opreme, del pri uporabnikih, del pa se prek nižjih cen in višjih plač prenese na kupce in zaposlene. Pri tem štejeta konkurenca in pogajalska moč.

Za vlagatelje je ključno, kolikšen del nove vrednosti bodo zajela posamezna podjetja. Za gospodarstvo pa, koliko dodatne vrednosti bo sploh nastalo in kako široko se bodo razširile koristi. To sta povezani, a različni vprašanji. Resnični preizkus umetne inteligence ne bo število zgrajenih podatkovnih centrov ali moč najnovejših modelov. Bo to, ali bodo tudi podjetja zunaj tehnološke elite sposobna ustvariti nekaj, česar prej niso mogla.

Graf: Gibanje osrednjega ameriškega indeksa S&P 500 v zadnjem letu v EUR.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem

 
 
Fotogalerija

Vas zanima enostavno investiranje? Za vse - kjerkoli in kadarkoli.
 

 
otp banka

Že z enim klicem

 
Kliknite na ZANIMA ME, oddajte svoje podatke in kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.

ZANIMA ME

Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo poiskati za vas najboljšo rešitev.
otp banka080 17 70
 
otp banka

Digitalno


Poslujte z vzajemnimi in spremljajte svoje naložbe v spletni banki Bank@Net ali mobilni banki mBank@Net.


Prenesite mobilno banko mBank@Net tukaj:

otp banka  otp banka
 
otp banka

V poslovalnici

 
Lahko nas obiščete tudi v prostorih Oddelka investicijskega bančništva ali v najbližji bančni poslovalnici poslovalnici. 

Smo najbolj dostopna banka z najširšo mrežo, kjer lahko opravljate razne bančne storitve po celi Sloveniji.
 

Enostavno investiranje


Poslujte z vzajemnimi skladi in trgujte s finančnimi instrumenti enostavno in ugodno ter spremljajte stanje svojih naložb na enem mestu, prek Bank@Neta in mBank@Neta.

Več o tem
 

Vzajemni skladi


Izkoristite naložbe v vzajemne sklade Sava Infond, Triglav Skladi in Raiffeisen Capital Management (RCM), ki vam omogočajo višje donose, in tako lažje dosezite zastavljene finančne načrte. Z nami poiščite pravi naložbeni cilj!

Več o tem
 

Borzno posredovanje


Posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na domačem trgu vrednostnih papirjev in na večini svetovnih kapitalskih trgov.


Več o tem
 
Opozorilo vlagateljem
Infond vzajemne sklade upravlja družba Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o., vzajemne sklade Raiffeisen Capital Management (v nadaljevanju: RCM) upravlja družba Raiffeisen Kapitalanlage - Gesellschaft m.b.H., sklade BNP Paribas upravlja družba BNP Paribas Investment Partners, sklade Allianz Global Investors Fund upravlja družba Allianz Global Investors Luxembourg S.A., sklade Deka Investmentfunds upravlja družba Deka International S.A., Luxembourg.Triglav skladi, ki jih upravlja Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o..

Družbi Allianz Global Investors Luxembourg S.A. ter Deka International S.A., Luxembourg sta se odločili za deregistracijo vseh svojih vzajemnih skladov v Sloveniji.

Trženje, distribucijo in vplačila Infond skladov ter skladov RCM in BNP Paribas v Sloveniji opravlja OTP banka d.d..

Vzajemni skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene in garantirane donosnosti. Naložbe v vzajemne sklade niso zajete v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.

Prospekt z vključenimi pravili upravljanja posameznega Infond sklada oz. Prodajni prospekt, Ključni podatki za vlagatelje, Letno in Polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas v poglavju Vzajemni skladi, na sedežu družbe OTP banke d.d. in v vseh poslovalnicah družbe OTP banke d.d..

Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v obdobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v vzajemni sklad. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov RCM in BNP Paribas so dnevno objavljeni v časopisu Časnik Večer. Vstopne provizije oz. distribucijska provizija se pri posameznih skladih se gibljejo v večini med 0 in 3 odstotki vplačanega zneska. Izstopne provizije ni, upravljavske provizije posameznih skladov so razvidne na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas.

Podatki na tej spletni strani niso ponudba niti priporočilo za nakup ali prodajo niti investicijska analiza in ne predstavljajo storitev investicijskega svetovanja, temveč so samo informativne narave.

Za pridobitev informacij o primernosti posamezne naložbe in točnih podatkov glede naložbe v vzajemni sklad naj se vlagatelj oz. potencialni vlagatelj obrne na svojega finančnega svetovalca ali na vpisno mesto.