Triglav Investments novica 22.12.2025

Mahdi Saadi, višji upravljavec investicijskih skladov 

December 2025

Ta trenutek na trgih lahko opišemo tudi kot razmerje med šumom in signalom.

Živimo v svetu, ki nagrajuje pogled na kozarec, ki je napol poln. Ne retorično ali filozofsko – temveč finančno. Medtem ko skeptiki izpopolnjujejo svoje argumente in brusijo kritike, optimisti v tišini pobirajo sadove.

Ta trenutek lahko opišemo tudi kot razmerje med šumom in signalom. Težko se spomnim okolja, kjer bi bilo toliko šuma, ki bi zakrival signal, kot danes. Naslovi so neusmiljeni, razprave neskončne, cikli prepričanj omamni. Pa vendar veliki vzvodi – tisti, ki zares štejejo – ostajajo večinoma nespremenjeni: nižje obrestne mere (ali vsaj vera vanje), zaupanje v umetno inteligenco (UI), vzdržljivi potrošniki, polna zaposlenost in razvrednotenje denarja, ki še naprej potiska kapital v sredstva – delnice, zlato, bitcoin.

Šum okoli teh sil je izjemen. Bo UI delovala ali ne? Je proračunski primanjkljaj tokrat res pomemben? Je dedolarizacija strukturna sprememba ali le tema za razprave? Je globalizacije konec? Naj bodo portfelji razpršeni ali neusmiljeno osredotočeni? Vprašanj je neskončno. Odgovori so nejasni. Trgi pa, kot vedno, gredo svojo pot.

Večina povprečnih podjetij propade na enake, predvidljive načine, zato jih skeptiki zlahka zavrnejo. Izjemna podjetja so drugačna. Vsako uspe iz svojih specifičnih razlogov, njihovo odkrivanje pa zahteva optimističen pogled, ki ni omejen z urejenimi sektorskimi oznakami ali faznimi okviri. Inovacije in obseg nista nasprotji – sta le različni točki na isti eksponentni poti. Ko se meja med javnimi in zasebnimi trgi vse bolj briše, so optimisti pripravljeni slediti tej poti zgodaj, medtem ko skeptiki čakajo na gotovost. Ko ta končno pride, je večina vrednosti že ustvarjena. Takšen pristop zahteva dve stvari, s katerima ima večina vlagateljev težave.
Prva je toleranca do volatilnosti. Resnično inovativna podjetja so redko stabilna. Rastejo skozi motnje, tržne premike in vztrajno skepso širše javnosti. Druga je disciplina obrestno-obrestnega učinka. Rast ni linearna; sama sebe krepi. Najredkejša prednost na trgih ni zgolj inovacija, temveč trajanje – sposobnost, da rast vztraja dovolj dolgo, da zares šteje.

Ko je Amazon začel, so kritiki trdili, da spletna trgovina nikoli ne bo zaživela in da potrošniki ne bodo zaupali izdelku, ki ga niso videli v živo. Ko je Steve Jobs predstavil iphone z enim velikim zaslonom na dotik, so mnogi menili, da nikoli ne bo mogel konkurirati fizičnim tipkovnicam blackberryja in nokie. Danes ti izdelki obvladujejo trge, vredne bilijone.

Pesimizem vam omogoča, da izpadete pametni, ko izpostavljate tveganja in pomanjkljivosti, a to, da delujete pametno, ne pomeni nujno uspeha. Optimizem vam omogoča, da vidite priložnosti tam, kjer drugi vidijo ovire – in ta razlika je ključna.

Nikjer ta napetost med skepticizmom in optimizmom ni bolj očitna kot pri umetni inteligenci. Razprava »bo ali ne bo« se ne bo razrešila še veliko četrtletij. A podobno kot velja staro pravilo, da se ne izplača boriti proti centralni banki, se je težko upirati investicijskemu ciklu. Biti prezgoden – ali se motiti – je lahko usodno. UI bo bodisi resnično povečala produktivnost, znižala stroške, izboljšala marže in povečala proizvodnjo ali pa bo delovala kot prisilni mehanizem, ki bo podjetja silil, da »dokazujejo vpliv UI« in še bolj stiskajo stroške pod krinko preobrazbe – tudi če ima UI pri tem le manjšo vlogo. V vsakem primeru se vedenje spremeni. In vedenje spreminja rezultate.

Nekateri baloni so, kot se je izkazalo, dobri baloni. Jeff Bezos je pred kratkim dejal, da obstajajo boljši in slabši baloni, ter UI opisal kot »industrijski balon« – takšen, ki privablja kapital, gradi infrastrukturo in na koncu pusti za seboj resnično vrednost. Nekateri baloni pustijo le ovenele tulipane. Drugi pa za seboj pustijo prelomna zdravila (biotehnološki razcvet 90. let), železnice in logistična omrežja (železniški balon 19. stoletja) ali optična vlakna in kable, ki so omogočili internetno dobo (telekomunikacijski balon 1999/2000). UI bo pustila brazgotine – dobre in slabe –, a bo dala pečat.

In potem je tu še selektivna amnezija trga. Se še spomnite carin? Nekoč glavna tema v neskončnih razpravah – deset odstotkov, 15 odstotkov, 20 odstotkov? Danes komaj opomba pod črto. Od »dneva osvoboditve« so trgi zrasli za skoraj 35 odstotkov, volatilnost se je skrčila za približno 70 odstotkov na četrtletni ravni, lekcija o časovnem usklajevanju pa se je znova potrdila. Vlagatelji, ki so prodali, čakali in zamudili 9. april, danes zaostajajo za več kot deset odstotkov za tistimi, ki so korekcijo preprosto preživeli. Čas na trgu še vedno premaga lovljenje popolnega trenutka – resnica, ki jo še vedno radi ignoriramo.

Tradicionalna razmerja razpadajo: zaposlovanje se je od lansiranja chatgptja poslabšalo, a količniki cena/knjigovodska vrednost pri indeksu S&P še naprej rastejo. Namesto vrnitve k povprečju to morda odraža K-oblikovano gospodarstvo in trg, ki ceni prihodnjo produktivnost, ne današnjih podatkov o trgu dela.

Nič od tega ne pomeni, da tveganja ne obstajajo. Vedno obstajajo. A zgodovina kaže, da trgi ne nagrajujejo popolnega predvidevanja; nagrajujejo sodelovanje v trajnih trendih. Prihodnost pripada tistim, ki vanjo verjamejo, ne tistim, ki se je bojijo. Zato, četudi se zdi varno stati ob strani pesimistov in ščititi svoj ego, si zapomnite: sreča spremlja pogumne, zgodovina pa nagrajuje tiste, ki stavijo na prihodnost – ne tistih, ki napovedujejo njen propad.


Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem