Triglav Investments novica 21. 6. 2026

Klara Repnik, analitičarka na področju analiz

Junij 2026

Memorandum med ZDA in Iranom je za finančne trge pomemben signal umirjanja geopolitičnih tveganj.

Konflikt med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki se je začel konec februarja 2026, se je po skoraj štirih mesecih intenzivnih spopadov začasno umiril s podpisom memoranduma o soglasju. Dogovor še ne pomeni konca konflikta, temveč odpira 60-dnevno obdobje pogajanj, v katerem naj bi strani poskušali doseči trajnejši sporazum. S tem je konflikt prešel v diplomatsko fazo, vendar ostaja dogovor krhek in odvisen od dejanskega izvajanja.

Memorandum med drugim predvideva ponovno vzpostavitev plovbe skozi Hormuško ožino, eno ključnih transportnih poti za svetovno trgovino z nafto, utekočinjenim zemeljskim plinom, gnojili, industrijskimi surovinami in drugimi kritičnimi vhodnimi dobrinami. Za finančne trge je sporazum pomemben predvsem zato, ker zmanjšuje tveganje dolgotrajnih motenj v dobavi energentov, cene nafte pa so po napovedi dogovora že padle.

OECD je pred kratkim objavil poročilo z gospodarskimi napovedmi za leti 2026 in 2027, v katerem je zaradi velike negotovosti predstavil dva možna scenarija razvoja svetovnega gospodarstva. Prvi je scenarij časovno omejenih oziroma kratkotrajnih motenj na Bližnjem vzhodu, ki se glede na trenutne dogodke zdi verjetnejši. V tem scenariju OECD pričakuje upočasnitev svetovne gospodarske rasti s 3,4 odstotka v letu 2025 na 2,8 odstotka v letu 2026, nato pa okrevanje na 3,1 odstotka v letu 2027. Drugi je scenarij dolgotrajnih motenj, v katerem bi se težave pri proizvodnji in izvozu energentov iz zalivskih držav nadaljevale globoko v leto 2027. V tem primeru bi se svetovna rast lahko znižala na 2,1 odstotka v letu 2026 in 1,8 odstotka v letu 2027.

V scenariju kratkotrajne motnje OECD predpostavlja, da se bodo proizvodnja energije in trgovinski tokovi v zalivskih gospodarstvih od tretjega četrtletja 2026 dalje postopoma začeli vračati na ravni izpred konflikta. Cene energentov naj bi vrh dosegle sredi leta 2026, nato pa se postopoma zniževale. Inflacija bi zato letos ostala povišana, v letu 2027 pa bi se inflacijski pritiski postopoma zmanjšali.

Kljub temu ponovno odprtje Hormuške ožine samo po sebi ne pomeni takojšnje normalizacije razmer. Varno plovbo in transportne poti bo treba postopoma znova vzpostaviti, dobavne verige pa potrebujejo čas, da se vrnejo v običajne tokove. Poleg tega so številne države v času krize porabljale strateške zaloge energentov, zato bo del prihodnje ponudbe namenjen tudi njihovemu obnavljanju. Mednarodna agencija za energijo (IEA) v junijskem poročilu ocenjuje, da bi se lahko svetovna ponudba nafte leta 2027, če dogovor zdrži in se izvoz iz zalivske regije postopoma normalizira, povečala ter presegla povpraševanje. Takšna presežna ponudba bi državam omogočila postopno polnjenje izčrpanih zalog in vzpostavljanje dodatnih varnostnih rezerv.

Na povišano inflacijo so se odzvale tudi centralne banke. Evropska centralna banka je junija zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, za enako vrednost pa je obrestno mero zvišala tudi japonska centralna banka. Namen takšnih ukrepov je omejiti tveganje trajnejših inflacijskih pritiskov, vendar lahko pretirano restriktivna denarna politika dodatno zavira gospodarsko rast. Sklenemo lahko, da memorandum med ZDA in Iranom za finančne trge predstavlja pomemben signal umirjanja geopolitičnih tveganj, vendar ne pomeni takojšnje vrnitve v normalne razmere. Ključno je, da se z dogovorom zmanjšuje tveganje dolgotrajnih motenj v dobavi energentov, kar lahko ublaži pritisk na cene nafte in inflacijo.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem