Triglav Investments novica 19. 1. 2026 | OTP banka

Gašper Dovč, višji upravljavec investicijskih skladov

Januar 2026


Izjemna konkurenčnost v segmentih z visoko dodano vrednostjo povzroča trenja.

Mednarodni denarni sklad v svojem najnovejšem poročilu o stanju kitajskega gospodarstva ugotavlja, da Kitajska kljub številnim notranjim in zunanjim šokom ohranja razmeroma visoko stopnjo rasti. Ocenjuje, da bi se bruto domači proizvod v letu 2025 povečal za pet odstotkov, v letu 2026 pa za 4,5 odstotka, kar predstavlja navzgor popravljene napovedi glede na jesensko poročilo. K višji rasti prispevajo spodbujevalni makroekonomski ukrepi in nižje carinske obremenitve izvoza, hkrati pa sklad opozarja, da makroekonomska neravnotežja ostajajo izrazita, zlasti zaradi šibkega domačega povpraševanja in deflacijskih pritiskov.

V tem okolju je izvoz postal ključni amortizer gospodarske aktivnosti. Najnovejši podatki kažejo, da je Kitajska leto 2025 sklenila z rekordnim blagovnim trgovinskim presežkom v višini okoli 1,2 bilijona ameriških dolarjev, decembrska rast izvoza pa je dosegla 6,6 odstotka medletno, kar je precej nad pričakovanji tržnih udeležencev. Pomembno pa ni le povečanje obsega izvoza, temveč tudi njegova vse bolj spremenjena struktura. Medtem ko se izvoz tradicionalnih, delovno intenzivnih izdelkov (oblačila, obutev, igrače ipd.) postopno zmanjšuje, se težišče hitro premika h kapitalsko in tehnološko zahtevnejšim proizvodom. Najhitreje raste izvoz električnih vozil, avtomobilskih komponent, industrijskih strojev, ladij in polprevodnikov, kjer letne stopnje rasti presegajo 20 odstotkov. Delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo v skupnem izvozu se je v zadnjem desetletju močno povečal in po ocenah analitikov danes presega 30 odstotkov, kar odraža sistematični premik Kitajske višje v globalni vrednostni verigi. Preobrazba je odsev obsežnih vlaganj v raziskave in razvoj, ekonomijo obsega ter industrijsko politiko, usmerjeno v strateške sektorje, kot so elektrifikacija prometa, obnovljivi viri energije in napredna proizvodnja. Hkrati se močno spreminja tudi geografska struktura izvoza. Izvozne ovire ZDA je več kot nadomestila z rastjo izvoza v Evropo, Jugovzhodno Azijo, Latinsko Ameriko in Afriko. Tako je menjava z državami ASEAN po vrednosti že prehitela izvoz v ZDA.

Izjemna konkurenčnost v segmentih z visoko dodano vrednostjo seveda povzroča nova trenja. Evropska komisija razmišlja o zamenjavi obstoječih carin na kitajska električna vozila z mehanizmom minimalnih uvoznih cen, ki bi upošteval prejete državne subvencije. Takšna ureditev bi še naprej ščitila evropske proizvajalce, hkrati pa posredno tudi priznava, da cenovna konkurenčnost kitajskih proizvajalcev ni zgolj rezultat subvencij, temveč tudi tehnološke naprednosti in stroškovne učinkovitosti. Krepijo se tveganja, ki prihajajo iz ZDA. Predsednik Trump je napovedal možnost uvedbe 25-odstotnih carin na trgovanje z državami, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko ogrozilo obstoječe trgovinsko premirje med ZDA in Kitajsko. Ker je Kitajska največji kupec iranske nafte, bi morebitna eskalacija znova povečala negotovost za izvozno usmerjene sektorje in finančne trge.

Mednarodni denarni sklad pri tem opozarja, da dolgoročna vzdržnost kitajskega gospodarskega modela ne sme temeljiti izključno na izvozu, še posebej v svetu naraščajočega protekcionizma in geopolitične fragmentacije. Ključna prednostna naloga kitajske ekonomske politike zato ostaja prehod na model rasti, ki ga poganja domača potrošnja, ob podpori bolj odločne fiskalne in monetarne politike, reform socialne varnosti ter zmanjševanja neučinkovitih investicij. Uspešna izvedba teh reform bi po ocenah sklada do konca desetletja lahko povečala raven BDP za približno 2,5 odstotne točke in hkrati zmanjšala zunanja neravnotežja, kar bi koristilo tako Kitajski kot svetovnemu gospodarstvu.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem