Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Julij 2026
»Pijani od uspeha in zeleni od zavisti« je skovanka, ki mi je prišla na misel, ko sem želel najti hitri test, s katerim si lahko tudi najbolj površni vlagatelj ali zunanji opazovalec odgovori na vprašanje, ali vlada na delniških trgih evforija, ki lahko vodi v potencialno nevarno napihovanje borznih balonov.
Ko evforija postane množični pojav
»Pijani od uspeha« se seveda ne navezuje samo na posamezne nadležne vlagatelje, ki se glasno hvalijo z izvenserijskimi donosi svojih delnic. Govorimo o borzni mrzlici, ki je po svojem psihološkem profilu zelo podobna nogometnim manijam. V prihodnjih tednih bomo lahko na svetovnem prvenstvu nazorno spremljali, kaj se zgodi, ko nogometna žoga obsede posamezne države in sproži valove kolektivne evforije ali celo blaznosti. Medtem ko je nogometna evforija razmeroma neškodljiva, pa je kolektivna evforija, ki te dni pretresa Južno Korejo in Tajvan, kjer so delnice v samo treh mesecih eksplodirale za neverjetnih 100 oz. 50 odstotkov, precej bolj nevarna.
Zavist je tihi motor delniških manij
»Izraz zelen od zavisti« je morda še bolj nepogrešljiv za razumevanje psihološkega profila delniških manij. Zavist je eden izmed najbolj rušilnih motivatorjev človeškega vedenja. Našega sveta namreč v resnici ne poganja pohlep, temveč zavist. To odlično razloži Charlie Munger v znamenitem predavanju Psihologija človeške napačne presoje, kjer uvrsti zavist med najgloblje, podzavestne napake presoje. Razlaga jo evolucijsko: kadar je bila hrana redka, je že pogled na hrano v rokah drugega sprožil konflikt. Danes ista logika deluje pri plačah, bonusih, hišah, avtih, politikih, delnicah in statusu v družbi.
Največji sovražnik vlagatelja je pogosto v ogledalu
Z malo domišljije si lahko predstavljamo, kako brutalno destruktivno deluje zavist na delniških trgih med vsemi kategorijami vlagateljev in tistih pasivnih opazovalcev dogajanja. Pomembno se je zavedati, da smo vsi krvavi pod kožo in da se lahko v vsakem izmed nas prebudi zavistni vlagatelj, ki je naš največji sovražnik. Če se ujamemo v past zavistne napačne presoje, na trge ne vstopamo racionalno, ker je naložba poceni, temveč impulzivno, nagonsko, ker ne želimo biti bedaki, ki bodo zaostajali za sosedi ali konkurenco in zamudili življenjsko priložnost.
To se sliši precej zastrašujoče in usodno za vlagatelje, vendar je faza evforije sestavni in nepogrešljivi del delniškega trga, tako kot je plamen del oglja, pena del vala in grmenje del nevihte.
Pobegniti s trga ali ostati miren?
Glede na to, da smo ob eksplozivni rasti delnic proizvajalcev spomina, polprevodnikov in infrastrukture za umetno inteligenco po mojem mnenju v začetku aprila zakorakali v fazo evforije in eksponentnih premikov, me je zanimalo, ali bi bilo za preudarnega dolgoročnega vlagatelja racionalno, da ob prvi slutnji evforije pobegne z borznih trgov.
Zanimivo je, da na to izredno pomembno dilemo nimamo na voljo veliko uporabne literature, ki bi bila podprta s konkretnimi izračuni in številkami. Na splošno nas zgodovina finančnih trgov uči ravno nasprotno, in sicer da največji donosi pogosto nastajajo v obdobjih, ki so že videti nevarno draga in čustveno pregreta z nerazumno napihnjenimi delniškimi baloni. Resnična naloga vlagatelja zato ni izogniti se vsaki maniji, temveč (poskusiti) ločiti evforijo, ki jo še poganjajo dobički, inovacije in denarni tokovi, od ponorele evforije, ki jo poganja le upanje, da bo jutri nekdo plačal še višjo ceno. Dobra novica je, da je dolgoročno razpršeno varčevanje v delnicah edina dejavnost, kjer je delati nič lahko konkurenčna prednost. Kdo pa pravi, da moramo pristajati na igro Wall Streeta s hudičevim repom? Japonski zenovski mojster bi rekel: Mirno sedeti, nič delati, pride pomlad in trava zraste …
Julij 2026
»Pijani od uspeha in zeleni od zavisti« je skovanka, ki mi je prišla na misel, ko sem želel najti hitri test, s katerim si lahko tudi najbolj površni vlagatelj ali zunanji opazovalec odgovori na vprašanje, ali vlada na delniških trgih evforija, ki lahko vodi v potencialno nevarno napihovanje borznih balonov.
Ko evforija postane množični pojav
»Pijani od uspeha« se seveda ne navezuje samo na posamezne nadležne vlagatelje, ki se glasno hvalijo z izvenserijskimi donosi svojih delnic. Govorimo o borzni mrzlici, ki je po svojem psihološkem profilu zelo podobna nogometnim manijam. V prihodnjih tednih bomo lahko na svetovnem prvenstvu nazorno spremljali, kaj se zgodi, ko nogometna žoga obsede posamezne države in sproži valove kolektivne evforije ali celo blaznosti. Medtem ko je nogometna evforija razmeroma neškodljiva, pa je kolektivna evforija, ki te dni pretresa Južno Korejo in Tajvan, kjer so delnice v samo treh mesecih eksplodirale za neverjetnih 100 oz. 50 odstotkov, precej bolj nevarna.
Zavist je tihi motor delniških manij
»Izraz zelen od zavisti« je morda še bolj nepogrešljiv za razumevanje psihološkega profila delniških manij. Zavist je eden izmed najbolj rušilnih motivatorjev človeškega vedenja. Našega sveta namreč v resnici ne poganja pohlep, temveč zavist. To odlično razloži Charlie Munger v znamenitem predavanju Psihologija človeške napačne presoje, kjer uvrsti zavist med najgloblje, podzavestne napake presoje. Razlaga jo evolucijsko: kadar je bila hrana redka, je že pogled na hrano v rokah drugega sprožil konflikt. Danes ista logika deluje pri plačah, bonusih, hišah, avtih, politikih, delnicah in statusu v družbi.
Največji sovražnik vlagatelja je pogosto v ogledalu
Z malo domišljije si lahko predstavljamo, kako brutalno destruktivno deluje zavist na delniških trgih med vsemi kategorijami vlagateljev in tistih pasivnih opazovalcev dogajanja. Pomembno se je zavedati, da smo vsi krvavi pod kožo in da se lahko v vsakem izmed nas prebudi zavistni vlagatelj, ki je naš največji sovražnik. Če se ujamemo v past zavistne napačne presoje, na trge ne vstopamo racionalno, ker je naložba poceni, temveč impulzivno, nagonsko, ker ne želimo biti bedaki, ki bodo zaostajali za sosedi ali konkurenco in zamudili življenjsko priložnost.
To se sliši precej zastrašujoče in usodno za vlagatelje, vendar je faza evforije sestavni in nepogrešljivi del delniškega trga, tako kot je plamen del oglja, pena del vala in grmenje del nevihte.
Pobegniti s trga ali ostati miren?
Glede na to, da smo ob eksplozivni rasti delnic proizvajalcev spomina, polprevodnikov in infrastrukture za umetno inteligenco po mojem mnenju v začetku aprila zakorakali v fazo evforije in eksponentnih premikov, me je zanimalo, ali bi bilo za preudarnega dolgoročnega vlagatelja racionalno, da ob prvi slutnji evforije pobegne z borznih trgov.
Zanimivo je, da na to izredno pomembno dilemo nimamo na voljo veliko uporabne literature, ki bi bila podprta s konkretnimi izračuni in številkami. Na splošno nas zgodovina finančnih trgov uči ravno nasprotno, in sicer da največji donosi pogosto nastajajo v obdobjih, ki so že videti nevarno draga in čustveno pregreta z nerazumno napihnjenimi delniškimi baloni. Resnična naloga vlagatelja zato ni izogniti se vsaki maniji, temveč (poskusiti) ločiti evforijo, ki jo še poganjajo dobički, inovacije in denarni tokovi, od ponorele evforije, ki jo poganja le upanje, da bo jutri nekdo plačal še višjo ceno. Dobra novica je, da je dolgoročno razpršeno varčevanje v delnicah edina dejavnost, kjer je delati nič lahko konkurenčna prednost. Kdo pa pravi, da moramo pristajati na igro Wall Streeta s hudičevim repom? Japonski zenovski mojster bi rekel: Mirno sedeti, nič delati, pride pomlad in trava zraste …
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije