Timotej Žlof, specialist za upravljanje premoženja
Avgust 2026
Obdobje, ko podjetja objavljajo poslovne rezultate za preteklo četrtletje je vselej pestro za udeležence na finančnih trgih. Analitiki tekmujejo med seboj, komu bo na podlagi novih številk prej uspelo izračunati domnevno pošteno vrednost podjetja, vlagatelji pa hitijo preverjati, ali njihove naložbene teze še držijo, in se morebiti že ozirajo po novih nakupnih priložnostih.
Povečana volatilnost je torej v tem obdobju nekaj povsem pričakovanega. A deset- in večodstotni premiki tečajev posameznih naložb, dajejo slutiti, da so odzivi mestoma prej čustveni kot racionalni. Ko je tehnološki gigant Microsoft pretekli četrtek poročal o 43-odstotnih četrtletnih rasteh njihovih oblačnih storitev Azure, je cena delnice trgovalni dan zaključila kar 16 odstotkov višje. Tržna kapitalizacija Microsofta se je tako v enem dnevu zvišala za skoraj 500 milijard dolarjev, kar je največji dnevni skok vrednosti kateregakoli podjetja v zgodovini. To je več od tržne kapitalizacije 95 odstotkov podjetij, ki sestavljajo indeks največjih ameriških podjetij S&P 500 ali približno šestkratnik slovenskega BDP-ja v preteklem letu.
Povsem drugačna zgodba se je odvila le dva dni prej, ko je cena delnice korejskega proizvajalca računalniškega spomina, SK Hynix, potonila za 20 odstotkov, čeprav se je dobiček v drugem četrtletju povečal kar za 557 odstotkov na letni ravni. Evforična pričakovanja ni zadovoljil niti podatek, da je marža iz poslovanja v enakem obdobju zrasla z 41 na 76 odstotkov. Cena delnice je zaradi bega vlagateljev in kasneje tudi prisilnega zapiranja pozicij, kupljenih z vzvodom, julijsko trgovanje zaključila 39 odstotkov nižje od vrha, doseženega mesec prej. Izraženo v tržni kapitalizaciji, to pomeni približno 500 milijard dolarjev manj. Primerjava z Microsoftom se zato prikladno ponuja kar sama.
Če želimo ob prebiranju tovrstnih senzacionalističnih novic ohraniti mirno kri in se vzdržati potez v afektu, moramo pogled od dreves preusmeriti h gozdu. Širša slika nam kaže veliko bolj umirjeno in enoznačno stanje. V ZDA sta rezultate za drugo četrtletje do konca meseca julija poročali že skoraj dve tretjini podjetij. Prihodki so bili od pričakovanj višji za približno 3 odstotke, dosežen dobiček na delnico pa je v povprečju kar za 31 odstotkov presegal napovedi analitikov. Skupno je kar 86 odstotkov podjetij doseglo višji dobiček od konsenza analitikov, kar predstavlja enega izmed najvišjih deležev pozitivnih presenečenj ob objavah poslovnih rezultatov v zadnjih desetih letih. V primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta so prihodki podjetjem zrasli skoraj za 14 odstotkov, dobiček pa celo za 57 odstotkov, pri čemer se štiri petine podjetij lahko pohvalijo z višjim dobičkom kot v predhodnem obdobju.
Graf 1: Delež podjetij, ki so presegla pričakovanja analitikov glede dobička v %, četrtletno
(* Po 61 % vseh poslovnih objav podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500. Vir: Bloomberg, lastni izračun.)
Odlično poslovanje pa ni omejeno zgolj na tehnološke gigante in visoko inovativna podjetja na ameriškem trgu. Rast dobička za približno 55 odstotkov glede na prejšnje četrtletje v povprečju poročajo tudi japonska podjetja, ki sestavljajo osrednji tokijski indeks TOPIX, pa tudi v Evropi po dobri polovici vseh objav prevladujejo pozitivna presenečenja.
Seveda se trg že obrača k napovedim poslovodstev podjetij o poslovanju v preostanku letošnjega leta, a glede na doseženo v dosedanjem delu ob vseh geopolitičnih napetostih, ki ostajajo, lahko na povečano dnevno volatilnost, gledamo zgolj kot na zanimivo statistiko.
Največje borzne zgodbe pogosto nastanejo v enem dnevu, pravo sliko pa razkrijejo šele poslovni rezultati večine podjetij.
Avgust 2026
Obdobje, ko podjetja objavljajo poslovne rezultate za preteklo četrtletje je vselej pestro za udeležence na finančnih trgih. Analitiki tekmujejo med seboj, komu bo na podlagi novih številk prej uspelo izračunati domnevno pošteno vrednost podjetja, vlagatelji pa hitijo preverjati, ali njihove naložbene teze še držijo, in se morebiti že ozirajo po novih nakupnih priložnostih.
Povečana volatilnost je torej v tem obdobju nekaj povsem pričakovanega. A deset- in večodstotni premiki tečajev posameznih naložb, dajejo slutiti, da so odzivi mestoma prej čustveni kot racionalni. Ko je tehnološki gigant Microsoft pretekli četrtek poročal o 43-odstotnih četrtletnih rasteh njihovih oblačnih storitev Azure, je cena delnice trgovalni dan zaključila kar 16 odstotkov višje. Tržna kapitalizacija Microsofta se je tako v enem dnevu zvišala za skoraj 500 milijard dolarjev, kar je največji dnevni skok vrednosti kateregakoli podjetja v zgodovini. To je več od tržne kapitalizacije 95 odstotkov podjetij, ki sestavljajo indeks največjih ameriških podjetij S&P 500 ali približno šestkratnik slovenskega BDP-ja v preteklem letu.
Povsem drugačna zgodba se je odvila le dva dni prej, ko je cena delnice korejskega proizvajalca računalniškega spomina, SK Hynix, potonila za 20 odstotkov, čeprav se je dobiček v drugem četrtletju povečal kar za 557 odstotkov na letni ravni. Evforična pričakovanja ni zadovoljil niti podatek, da je marža iz poslovanja v enakem obdobju zrasla z 41 na 76 odstotkov. Cena delnice je zaradi bega vlagateljev in kasneje tudi prisilnega zapiranja pozicij, kupljenih z vzvodom, julijsko trgovanje zaključila 39 odstotkov nižje od vrha, doseženega mesec prej. Izraženo v tržni kapitalizaciji, to pomeni približno 500 milijard dolarjev manj. Primerjava z Microsoftom se zato prikladno ponuja kar sama.
Če želimo ob prebiranju tovrstnih senzacionalističnih novic ohraniti mirno kri in se vzdržati potez v afektu, moramo pogled od dreves preusmeriti h gozdu. Širša slika nam kaže veliko bolj umirjeno in enoznačno stanje. V ZDA sta rezultate za drugo četrtletje do konca meseca julija poročali že skoraj dve tretjini podjetij. Prihodki so bili od pričakovanj višji za približno 3 odstotke, dosežen dobiček na delnico pa je v povprečju kar za 31 odstotkov presegal napovedi analitikov. Skupno je kar 86 odstotkov podjetij doseglo višji dobiček od konsenza analitikov, kar predstavlja enega izmed najvišjih deležev pozitivnih presenečenj ob objavah poslovnih rezultatov v zadnjih desetih letih. V primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta so prihodki podjetjem zrasli skoraj za 14 odstotkov, dobiček pa celo za 57 odstotkov, pri čemer se štiri petine podjetij lahko pohvalijo z višjim dobičkom kot v predhodnem obdobju.
Graf 1: Delež podjetij, ki so presegla pričakovanja analitikov glede dobička v %, četrtletno
(* Po 61 % vseh poslovnih objav podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500. Vir: Bloomberg, lastni izračun.)
Odlično poslovanje pa ni omejeno zgolj na tehnološke gigante in visoko inovativna podjetja na ameriškem trgu. Rast dobička za približno 55 odstotkov glede na prejšnje četrtletje v povprečju poročajo tudi japonska podjetja, ki sestavljajo osrednji tokijski indeks TOPIX, pa tudi v Evropi po dobri polovici vseh objav prevladujejo pozitivna presenečenja.
Seveda se trg že obrača k napovedim poslovodstev podjetij o poslovanju v preostanku letošnjega leta, a glede na doseženo v dosedanjem delu ob vseh geopolitičnih napetostih, ki ostajajo, lahko na povečano dnevno volatilnost, gledamo zgolj kot na zanimivo statistiko.
Največje borzne zgodbe pogosto nastanejo v enem dnevu, pravo sliko pa razkrijejo šele poslovni rezultati večine podjetij.
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije