Darjan Petrič, analitik na področju analiz
Avgust 2025
Prejšnji teden je bil ponovno v znamenju presenečenj in nepredvidljivih potez, za katere redno skrbi ameriški predsednik Donald Trump – vladna pridobitev delnic Intela, pritisk na guvernerko centralne banke ter nove visoke carine na uvoz iz Indije. Številne vlagatelje pa je razveselil namig predsednika ameriške centralne banke Jerome-a Powella, ki bi lahko kazal na potencialno nižanje obrestnih mer v septembru.
Predsednik ameriške centralne banke Fed Jerome Powell je na letni konferenci v Jackson Hole-u nakazal na možnost znižanja ključne obrestne mere v septembru. Kot razlog je navedel ohlajevanje trga dela ob hkratnih inflatornih pritiskih, ki jih poganjajo Trumpove carine, ter povedal, da je trenutna politika dovolj restriktivna, da je možno rahljanje monetarne politike.
Powellovi komentarji so vplivali na akterje na finančnih trgih, ki zdaj stavijo, da bo Fed na naslednji, septembrski, seji znižal obrestne mere. Trenutno je pričakovano znižanje za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 odstotne točke. Kljub vsemu pa odločevalci glede obrestnih mer ostajajo razdeljeni, zato znižanja ne moremo pričakovati z gotovostjo.
Trump želi odstaviti guvernerko Feda, ona ga toži
Guvernerka ameriške centralne banke Fed Lisa Cook je vložila tožbo proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi poskusa, da jo odstavi. Očita ji ponarejanje dokumentov za hipotekarna posojila. Cookovi mandat sicer traja do leta 2038, njena razrešitev pa bi Trumpu omogočila imenovanje četrtega republikanskega člana v sedemčlanskem odboru guvernerjev in s tem večji vpliv na Fed. Trdi, da gre za napad na neodvisnost centralne banke in je zato zaprosila sodišče, naj začasno zadrži Trumpovo odločitev. Spor predstavlja stopnjevanje spora med Belo hišo in Fedom, ki se upira Trumpovim pritiskom za znižanje obrestnih mer.
Delna nacionalizacija Intela
Nekdaj sinonim za napredne čipe, podjetje Intel, že nekaj časa vedno bolj zaostaja za konkurenčnimi podjetji kot so TSMC, AMD in Nvidia. Težave se kažejo tudi v poslovnih rezultatih – prihodki močno padajo že od leta 2021, lansko leto pa je podjetje prvič od leta 1986 zaključilo z izgubo. V podjetju se zato trenutno dogaja prestrukturiranje in opuščanje načrtov o gradnji tovarn v Evropi, prav tako je prišlo do menjave izvršnega direktorja. Prejšnji teden je odmeval dogovor o delni nacionalizaciji Intela. Tako dejanje Trumpove administracije je marsikoga šokiralo, saj ni ravno v skladu z načeli liberalnega kapitalizma, ki kraljujejo v Združenih državah Amerike.
Do dogovora je prišlo le nekaj dni po tem, ko je predsednik Trump na omrežju Truth Social zaradi domnevnega močnega navzkrižja interesov pozval Intelovega izvršnega direktorja Lip-Bu Tana k takojšnjemu odstopu. 9,9-odstotni lastniški delež v podjetju, ki ga je pridobila vlada, je bil financiran iz konverzije državne pomoči. Država bo le pasivni lastnik, torej brez upravljavskih pravic. Prav tako si je zagotovila nakupne opcije, ki jih lahko uveljavlja v primeru, da se Intel odloči umakniti od proizvodnje čipov. Vlada si to zaradi strateških razlogov namreč želi preprečiti.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
