Mahdi Saadi, analitik na področju analiz
Avgust 2025
Šibkejši dolar, evropska stagnacija in tihi vzpon Azije.
Največji padec ameriškega dolarja po letu 1986, neuravnotežen trgovinski sporazum med ZDA in EU ter premiki v gospodarski teži proti Aziji so dejavniki, ki hkrati in hitro preoblikujejo svetovno gospodarsko krajino.
V prvi polovici leta 2025 je ameriški dolar močno padel, skladno s pričakovanji trgov, da bo ameriška centralna banka do konca leta znižala obrestne mere za 75 osnovnih točk. Po mnenju glavnega ekonomista Apollo Globala Torstena Sløka to ni znak šibkosti, temveč zavestna strateška odločitev – oslabitev dolarja, ki naj bi zmanjšala trgovinski primanjkljaj, ne da bi sprožila visoko inflacijo. Po ocenah Apolla naj bi desetodstotni padec dolarja inflacijo povečal za le 0,3 odstotne točke. Kljub temu postaja natančno spremljanje inflacije vse težje – več kot 30 odstotkov potrošniškega indeksa (CPI) v ZDA temelji na ocenjenih oziroma imputiranih podatkih, kar odpira vprašanja o zanesljivosti ključnih kazalnikov.
Finančni trgi medtem ostajajo optimistični. Ameriške delnice dosegajo zgodovinske rekorde, predvsem zaradi razcveta umetne inteligence. Podjetje Nvidia je kot prvo na svetu preseglo vrednost štirih bilijonov dolarjev. Meta je na primer poročala o več kot desetodstotni rasti dobička na delnico v dolarjih v primerjavi s prejšnjim četrtletjem (s 6,43 na 7,14 dolarja), vendar je bila rast v evrih občutno nižja – približno štiri odstotke (s 6,11 na 6,30 evra), kar jasno kaže na vpliv tečajnih razlik. V tem razpoloženju so ZDA in EU 27. julija podpisale nov trgovinski okvir: ZDA so uvedle 15-odstotne carine na večino evropskega izvoza, z omejenimi izjemami za industrijske izdelke in polprevodnike. V zameno se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije in 600 milijard dolarjev neposrednih naložb v ZDA do leta 2029. Številni evropski analitiki so sporazum označili za »neuravnotežen« in opozorili na tveganje povečanja kapitalskih in inovacijskih odlivov iz Evrope.
Makroekonomska slika Evrope je skrb vzbujajoča. Bruto domači proizvod evrskega območja se je v drugem četrtletju povečal za le 0,1 odstotka, Nemčija in Italija sta imeli negativno rast, Francija in Španija pa zgolj skromne dobičke. Po ocenah bo novi trgovinski režim zmanjšal evropsko rast za še dodatnih 0,2 odstotne točke do konca leta. Delniški trgi so po začetnem skoku znova izgubili zagon, analitiki pa napovedujejo 2,2-odstotni padec dobičkov podjetij iz indeksa STOXX 600. Podjetja, kot je L'Oréal, že opozarjajo na možnost selitve proizvodnje iz Evrope.
Evropske težave so globlje narave. Visoki davki, pretirana regulacija in razdrobljeni kapitalski trgi dušijo podjetniško pobudo. Povprečna davčna obremenitev v državah OECD znaša 34 odstotkov BDP, v ZDA pa približno 27 odstotkov. Tvegani kapital ostaja razdrobljen in previden, ameriški kapitalski trgi pa vsako leto v start-upe vlagajo šest- do osemkrat več sredstev kot evropski. Kljub simboliki enotnega trga EU v praksi ostaja razdeljena – regulativne razlike, omejeni čezmejni tokovi in nacionalni subvencijski režimi omejujejo razvoj globalno konkurenčnih podjetij. IMF opozarja, da evropski prihranki pogosto pristanejo v nizko donosnih javnih projektih, kar zmanjšuje produktivnost in zavira inovacije. Medtem ZDA s kombinacijo nizkih davkov, protržnih politik in globokih kapitalskih trgov še naprej krepijo svoj globalni tehnološki primat.
Kitajska se sooča z drugačnimi, a prav tako resnimi težavami. Čeprav predstavlja 30 odstotkov svetovne industrijske proizvodnje, ustvarja manj kot 18 odstotkov svetovnega povpraševanja. V prvem četrtletju leta 2025 je izkoriščenost kapacitet padla na 74,1 odstotka, kar razkriva neučinkovitosti v sistemu, ki temelji na rasti za vsako ceno. Presežki se izvažajo, juan slabi, dolgovi rastejo, številni sektorji pa se spopadajo z naraščajočim številom stečajev. Tudi oblast sama zdaj opozarja na pojav »involucije« – neproduktivnega notranjega tekmovanja. Ob omejenem dostopu do ameriških trgov se bo Peking morda prisiljen pogajati o novem trgovinskem dogovoru, še preden se težave poglobijo.
Azijska regija se medtem tiho prerazporeja. EU je maja letos izrazila interes za pridružitev partnerstvu CPTPP, kar nakazuje strateški zasuk proti Aziji in Pacifiku. Države, kot so Indija, Vietnam in Malezija, postajajo vse pomembnejši člen v globalnih oskrbovalnih verigah, saj Zahod seli proizvodnjo iz Kitajske. Zlasti polprevodniška in visokotehnološka industrija – večinoma izvzeta iz novih carin – ostaja ključna za svetovno trgovino.
Evropska unija še ima priložnost, da se prilagodi novim globalnim razmeram. Kitajska upočasnitev, digitalna preobrazba in povezovanje z Azijo predstavljajo priložnost za strateško preusmeritev. A brez odločnih reform – na področju obdavčitve, regulacije in kapitalskega povezovanja – tvegamo, da bo Evropa ostala opazovalec v svetu, ki se hitro spreminja.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
