Triglav Investments novica 28. 4. 2026

Gašper Dovč, višji upravljavec investicijskih skladov

April 2026

Ključni problem ni proizvodnja, ampak dostopnost elektrike tam, kjer jo potrebujemo.

Po najnovejši oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) bo globalno povpraševanje po elektriki v obdobju 2026–2030 raslo s povprečno 3,6 odstotka na leto – približno 50 odstotkov hitreje kot v prejšnjem desetletju. Poraba elektrike tako spet postaja eden ključnih generatorjev gospodarske rasti in prvič v treh desetletjih raste hitreje od gospodarstva. Pomemben pospeševalnik so podatkovni centri in umetna inteligenca, katerih poraba naj bi se do leta 2030 več kot podvojila – na približno 945 TWh, kar je primerljivo s celotno letno porabo Japonske. V razvitih gospodarstvih bodo podatkovni centri prispevali več kot 20 odstotkov rasti porabe elektrike, v ZDA celo skoraj polovico. Hkrati se hitro povečuje tudi elektrifikacija prometa: poraba elektrike za električna vozila naj bi dosegla okoli 780 TWh – več kot štirikrat več, kot leta 2024.

Ključni problem ni proizvodnja, ampak dostopnost elektrike tam, kjer jo potrebujemo. Omrežja namreč ne dohajajo rasti povpraševanja. Po napovedih IEA se bodo morale letne naložbe v omrežja povečati za približno 50 odstotkov – s sedanjih 400 na približno 600 milijard dolarjev do leta 2030, medtem ko po svetu več kot 2500 GW projektov čaka na priključitev. V ZDA so se napovedi porabe elektrike v zadnjih treh letih povečale kar šestkrat – za obseg, ki ustreza približno petnajstkratni konični porabi New Yorka – in brez dodatnih vlaganj bi lahko zamujalo do 20 odstotkov načrtovanih podatkovnih centrov. Težava je tudi čas: daljnovodi se načrtujejo in gradijo od pet do 15 let, večina novih elektrarn pa pogosto le leto do pet let.

Izziv so tudi zmogljivost dobavnih verig in cene komponent. Transformatorji, nenadomestljivi člen vsakega omrežja, imajo dobavni rok do dve leti in pol, njihove cene pa so se glede na leto 2019 zvišale za približno 77 odstotkov. Podobno je z visokonapetostnimi kabli, ki so pri največjih proizvajalcih prodani za več let vnaprej. Omejitve se v resnici začnejo že pri surovinah. Pri bakru, ki je ključen za vse električne vodnike, IEA napoveduje približno 30-odstotni primanjkljaj glede na napovedano povpraševanje do leta 2035, razvoj novega rudnika pa v povprečju traja 17 let. Vpliv odločitev, sprejetih zdaj, bo zato opazen šele sredi prihodnjega desetletja.

Ta premik spreminja pravila igre. V prihodnje ne bo ključno, kdo proizvaja energijo, ampak kdo jo lahko zanesljivo dostavi. Električno omrežje postaja nevidna hrbtenica digitalnega in nizkoogljičnega sveta – brez njega umetna inteligenca, električna vozila in industrija ne morejo rasti. Energetska prihodnost zato ne bo omejena s proizvodnjo, ampak z infrastrukturo. Prav v razliki med hitro rastočim povpraševanjem in počasno gradnjo omrežij se skriva ena ključnih zgodb prihodnjih let, pri kateri bodo v ospredju podjetja, ki gradijo in opremljajo elektroenergetska omrežja. Za dolgoročne vlagatelje so takšna strukturna neravnovesja, pri katerih povpraševanje raste desetletje ali več, ponudba pa se prilagaja počasi, med najzanimivejšimi priložnostmi.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem