Triglav Investments novica 20. 9. 2026

Janez Javornik, višji upravljavec individualnih portfeljev

September 2026

Razkol med zagovorniki hitrega razvoja UI ter tistimi, ki zahtevajo več previdnosti.

Septembrsko zasedanje ameriške centralne banke nam je po letu 2023 znova prineslo višanje ključne obrestne mere. Inflacija, ki se je znova začela krepiti in ki v tem trenutku močno presega ciljno raven Feda, postavljeno pri dveh odstotkih, je bila glavni dejavnik, da se je centralna banka odločila za prvo višanje. Prav tako bo zasedanje dalo neki uvid v povzetek gospodarskih napovedi Feda, kar bo tudi nakazovalo prihodnjo denarno politiko konflikta na Bližnjem vzhodu, o katerem se je že pred meseci smatralo, da ni več faktor tveganja in da se bo preskrba z nafto spet normalizirala, a se je spet nevarno razplamtel. Predvsem napad na naftovod skozi Savdsko Arabijo, o katerem se je domnevalo, da bo postal obvod za nafto skozi Hormuško ožino, je delno zaprl naftne poti in povišal tveganja glede preskrbe z nafto v bodoče.

Tveganje višje inflacije so zaznali tudi obvezniški trgi, saj se je donosnost desetletne ameriške državne obveznice povišala za že več kot pet odstotkov, 30-letna pa kotira s skoraj že 5,4-odstotno donosnostjo. Vse te premike na kapitalskih trgih je prineslo gibanje cene črnega zlata v zadnjih treh mesecih. Tako se je sodček nafte brent od julija letos, ko so trgi smatrali, da je konflikt z Iranom bolj ali manj končan, povišal s 70 dolarjev na skoraj 110 dolarjev, kar je rast več kot 50 odstotkov. V samo ceno komercialnih energentov se višja cena nafte na terminskih trgih prelije razmeroma hitro, kar tudi občutimo ob torkovih obiskih bencinskih servisov. Nekoliko pa je daljši zamik oz. vpliv na ceno pri končnih izdelkih na trgovskih policah, kar ponavadi traja od tri do šest mesecev. Tega nenadnega učinka se najbolj bojijo centralne banke, zato še relativno »majhen požar« poskušajo gasiti z za kapitalske trge nepriljubljenim ukrepom – to je višanjem cene denarja.

V prejšnjem tednu pa je odmevala tudi razprava o varnosti umetne inteligence, potem ko je izvršni direktor Anthropica Dario Amodei pozval k bolj premišljenemu tempu razvoja najnaprednejših modelov UI in k večji vlogi regulatorjev. Njegov poziv je sledil odhodu raziskovalca Jacoba Coxona, ki je Anthropic zapustil zaradi pomislekov, da podjetje pri razvoju zmogljivejših modelov ne ravna dovolj odgovorno. Dodatno pozornost je sprožila izjava raziskovalca pri Anthropicu, da obstaja več kot desetodstotna verjetnost, da bi UI lahko povzročila izumrtje človeštva. Amodeijevo stališče sta podprla Sam Altman iz OpenAI in Elon Musk. Altman opozarja predvsem na dve nevarnosti: možnost izgube nadzora nad tehnologijo ter koncentracijo moči v rokah posameznikov ali podjetij. Musk že dlje časa izpostavlja sistemska tveganja UI in podpira tudi medsebojno preverjanje modelov med podjetji. Nasprotno prvi mož Nvidie Jensen Huang meni, da so scenariji izumrtja človeštva pretirani in da so trenutna varnostna tveganja tehnološko obvladljiva. Razprava tako razkriva vse večji razkol med zagovorniki hitrega razvoja UI ter tistimi, ki zahtevajo več previdnosti, regulacije in zunanjega nadzora.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem