Triglav Investments novica 20 .8. 2026

Alexandr Gutirea, Triglav Investments

Avgust 2026

Prilagajanje bo nujno v vsakem primeru, tudi če ustavimo vse dejavnosti, ki povzročajo okoljske spremembe.

Tveganja, ki izhajajo iz okoljskih sprememb, so ključna dolgoročna tveganja za obdobje desetih let. Na prvem mestu so ekstremni vremenski dogodki, na drugem mestu sta izguba biotske raznovrstnosti in zlom ekosistemov, na tretjem mestu pa so kritične spremembe na področju zemeljskih sistemov. Med desetimi največjimi tveganji sta še pomanjkanje naravnih surovin na šestem mestu in onesnaževanje na desetem mestu. To so ocene več kot 1300 strokovnjakov, katerih mnenje je v tretjem četrtletju leta 2025 zbral Svetovni gospodarski forum za pripravo rednega letnega poročila o globalnih tveganjih (Global Risks Report 2026).

Kaj lahko naredimo s temi tveganji? To je pomembno vprašanje v časih, ko se hkrati srečujemo z vojno v Evropi, visokimi geopolitičnimi tveganji na Bližnjem vzhodu, politično polarizacijo, razslojevanjem ter tveganji zaradi neodgovorne uporabe umetne inteligence. Ena od poti je prilagajanje. Ljudje smo prilagodljivi, zato na tem področju še vedno ostaja neizkoriščen potencial. Zgradbe, prilagojene višjim temperaturam in poplavam, sistemi zgodnjega opozarjanja in zaščite pred vremenskimi dogodki, razviti mehanizmi za zmanjševanje okoljsko pogojenih zdravstvenih tveganj in spremenjene družbene navade – človeška družba se bo prilagodila, kot se je že večkrat v preteklosti.

Druga pot je odpravljanje vzrokov za okoljske spremembe. Tu velja izpostaviti, da je bilo veliko že narejenega in da bi bilo stanje brez vseh zakonov, pobud in družbenih sprememb, ki smo jim bili priča v zadnjih desetletjih, še bistveno slabše. Kljub temu – na srečo – tudi pri odpravljanju vzrokov za okoljske spremembe ostaja neizkoriščen potencial. Deloma gre za posledico državnih ukrepov, saj obstajajo velike razlike med državami, ki imajo voljo in sredstva za potrebne odločitve, ter državami, ki volje ali sredstev nimajo. Deloma pa gre za posledico ravnanja drugih ključnih deležnikov – ravnanja, ki danes še ni del vsakdanje prakse, a to lahko postane. Med te deležnike zagotovo sodijo tudi finančne družbe, kot so banke, zavarovalnice in investicijske družbe. Glavna dejavnika potrebnih sprememb pri delovanju finančnega sistema sta učinkovitejše prepoznavanje in upravljanje dolgoročnih tveganj zaradi okoljskih sprememb ter odgovornost do strank, kar pomeni, da se poleg neposrednega nominalnega finančnega rezultata upoštevajo tudi širši učinki investicijskih odločitev. Primer je inflacija, pogojena s prilagajanjem okoljskim spremembam: višji nominalni finančni rezultat lahko postane nižji realni finančni rezultat, če odločitve finančnih družb prispevajo k višji inflaciji.

Prilagajanje bo nujno v vsakem primeru, tudi če ustavimo vse dejavnosti, ki povzročajo okoljske spremembe – desetletja industrializacije in gospodarske rasti so že pustila svoj pečat. To pa ni razlog, da bi opustili prizadevanja za odpravljanje vzrokov za okoljske spremembe. Stranke in drugi deležniki finančnih družb lahko veliko prispevajo s tem, da zahtevajo več informacij o okoljskih vplivih delovanja teh družb. Ponudba finančnih družb se bo prilagodila povpraševanju. Odločitve finančnih družb, ki preusmerjajo finančne tokove in spreminjajo ravni tveganj, bodo vplivale na realno gospodarstvo. Z vidika investiranja to na primer pomeni večjo odgovornost pri sprejemanju investicijskih odločitev, torej upoštevanje širših učinkov teh odločitev.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem