Triglav Investments novica 10.8. 2026

Mitja Baša, višji upravljavec investicijskih skladov

Avgust 2026

V Fedu vse glasnejša skupina, ki opozarja, da je napredek pri vračanju inflacije k dvoodstotnemu cilju prepočasen.

Ameriška centralna banka (Fed) je konec julija že petič zapored pustila ključno obrestno mero nespremenjeno, v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka. Odločitev ni bila presenečenje, veliko bolj zgovorno je bilo glasovanje: trije člani odbora so glasovali za dvig za 0,25 odstotne točke. Razkol potrjuje, da je v Fedu vse glasnejša skupina, ki opozarja, da je napredek pri vračanju inflacije k dvoodstotnemu cilju prepočasen.

Novi predsednik Feda Kevin Warsh je zavezanost cilju ponovil, hkrati pa nakazal, da je rast tržnih obrestnih mer del dela že opravila namesto centralne banke. Zahtevani donos 30-letne ameriške obveznice se je povzpel na 5,2 odstotka, kar je najvišje po letu 2007, desetletna je teden sklenila pri 4,7 odstotka, dveletna pa je padla na 4,3 odstotka. Krivulja donosnosti je tako postala občutno bolj strma: kratki konec stavi na popustljivejšo politiko, dolgi pa zahteva višje nadomestilo za inflacijsko tveganje. Denarni trgi septembrskemu dvigu pripisujejo okoli 60-odstotno verjetnost.

Razloge za nezaupanje najdemo v podatkih. Osnovna inflacija PCE, najljubši kazalnik Feda, je junija ostala pri 3,3 odstotka, skupna pa je s 4,1 padla na 3,7 odstotka, predvsem zaradi nižjih cen nafte. Skrb vzbuja širina pritiskov: delež postavk z rastjo nad tremi odstotki se je z lanskih 41 povzpel na 52 odstotkov. Ne gre torej zgolj za energijo, svoje prispevajo carine in ozka grla, povezana z umetno inteligenco – cene računalniške programske opreme so letos poskočile po 45-odstotni letni stopnji, potem ko so šest let vztrajno padale. Tudi v območju z evrom je inflacija julija zrasla na 2,9 odstotka, zato del analitikov septembra pričakuje dvig obrestne mere ECB.

Nafta je edini dejavnik, ki je zadnji teden deloval v pravo smer. Brent je izgubil več kot deset odstotkov, potem ko se je pretok skozi Hormuško ožino povečal, Savdska Arabija pa je oblikovala mednarodno koalicijo za zaščito plovbe. Kljub temu je nafta letos še vedno dražja za približno 45 odstotkov.

Na delniških trgih so za protiutež poskrbeli rezultati podjetij. V drugem četrtletju je 86 odstotkov ameriških podjetij iz indeksa S&P 500, ki so doslej objavila rezultate, preseglo pričakovanja analitikov, rast dobičkov na letni ravni znaša kar 47 odstotkov, rast pa je doživelo deset od enajstih panog. Odzivi vlagateljev so vse bolj selektivni: Microsoft in Amazon sta po objavi pridobila 16 oziroma 15 odstotkov, Meta in Apple pa izgubila osem oziroma sedem odstotkov. Trg torej ne nagrajuje več zgolj napovedi vlaganj v umetno inteligenco, temveč zahteva dokaze, da se ta pretvarjajo v prihodke.

Skupni imenovalec vseh treh zgodb – umetne inteligence, energije in obveznic – je pomanjkanje. Kapital, električna energija in surovine so redkejši, kot smo bili vajeni, kar dviguje ceno zadolževanja po vsem svetu. Za vlagatelje to pomeni, da dolge obveznice izgubljajo vlogo blažilca v portfelju, pridobivajo pa kot vir donosa. Ključno vprašanje prihodnjih mesecev je, ali bo Fed ukrepal, preden se inflacijska pričakovanja zasidrajo previsoko. Menimo, da bo do jasnega odgovora nihajnost na trgih ostala povišana.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem