Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Avgust 2025
Po skoraj štirih mesecih zaporedne rasti s komaj omembe vrednimi popravki smo se na svetovnih delniških trgih znašli pred sezonsko najbolj neugodnim delom leta, ki ga (posebej v povolilnem letu) zaznamujejo značilne turbulence povišane volatilnosti in negativnih gibanj na borzah. Padci delniških indeksov so namreč do sredine oktobra po drugi svetovni vojni v povprečju znašali približno dva odstotka.
Zanimivo bo videti, ali bo tudi letos poleti pojavile podobne prebavne motnje in slabo počutje na delniških trgih, potem ko so se navdušeni vlagatelji prenajedli (pre)vročih tehnoloških delnic, ki imajo z investicijsko zgodbo umetne inteligence za sabo fantastično poslovno četrtletje.
Moj nadobudni UI investicijski pomočnik pravi, da si več kot 11-odstotna letna rast dobička in več kot 6-odstotna rast prihodkov ameriških korporacij v poročilih ob koncu drugega kvartala zasluži čisto šolsko petico. Objave so na prvi pogled videti skorajda pravljično, z 82 odstotki podjetij nad pričakovanji, z dobičkom na delnico, ki za 8,4 odstotka presega ocene finančnih analitikov. Vendar obstaja tudi nekaj lepotnih popravkov, zaradi katerih bi bil sam raje nekoliko zadržan in oceno spustil na minus pet.
Prvi pomislek je seveda ta, da se je koncentracija desetih največjih ameriških delnic prvič v zgodovini približala 40 odstotkom tržne vrednosti indeksa S&P 500. To pomeni, da zaradi večje občutljivosti teh nekaj tehnoloških velikanov danes lastnoročno predstavlja kar polovico vsega tveganja.
Moj drugi pomislek je ta, da postajajo odzivi vlagateljev ob objavah poslovnih rezultatov vse bolj refleksni ali burni. Po podatkih Bespoke Invest je namreč povprečni odziv trgov znašal skoraj plus/minus sedem odstotkov, kar je precej več od dolgoletnega povprečja 5,75 odstotka. Posebej neusmiljeni so bili vlagatelji do družb, ki so v tej sezoni objav rezultatov oklestile napovedi, saj so v povprečju zabeležile kar desetodstotni padec, kar je z naskokom najslabša reakcija na znižanje napovedi po letu 2001.
V preostanku leta bo zame daleč najpomembnejša dilema vse bolj očiten razkorak med izjemnimi rezultati in supernaložbenim ciklom tehnoloških podjetij na področju razvoja umetne inteligence ter anemičnimi makroekonomskimi objavami, ki vse bolj jasno kažejo, da imajo kaotični Trumpovi ekonomski ukrepi negativen vpliv na gospodarsko rast in zaposlenost.
Brez pretiravanja in olepševanja lahko rečemo, da se ameriško gospodarstvo v tem trenutku empirično drži nad vodo v območju šibke rasti BDP izključno po zaslugi nepredstavljivo visokih investicij peščice velikih tehnoloških podjetij. Velika četverica Microsoft, Google, Meta in Amazon gredo na vse ali nič in bodo za skoraj polovico povišali investicije v infrastrukturo in podatkovne centre za umetno inteligenco. Investicije bodo s 400 do 500 milijardami dolarjev dosegle 1,2 odstotka BDP. Če to številko pomnožimo s standardnim ekonomskim multiplikatorjem med 1,5 in dve, je pozitivni vpliv na BDP med 1,6 in 2,1 odstotka BDP. To pomeni, da bo v 2025 investicijski boom v umetno inteligenco presegel celo tradicionalno dominantni vpliv zasebne potrošnje. Paul Kedrosky navaja, da je UI oborožitvena tekma s tem že prehitela investicijski cikel v internet in telekomunikacije iz leta 2000 in v zgodovinski primerjavi zaostaja samo še za gradnjo železnic s konca 19. stoletja, ki je v nekem drugem času na vrhuncu obsegala okoli šest odstotkov BDP.
Dobra novica je, da si super dobičkonosni tehnološki velikani za zdaj še lahko privoščijo takšne megalomanske naložbe, nekoliko bolj pa nas lahko skrbi, da podatkovni centri ne zaposlujejo veliko ljudi in da se v primerjavi z železnicami njihova uporabna doba šteje v letih, in ne v stoletjih. Ključno vprašanje je torej, v kolikšni meri bodo lahko glavni igralci v tem relativno kratkem času monetizirali sicer eksponentno rast povpraševanja po storitvah umetne inteligence.
Avgust 2025
Po skoraj štirih mesecih zaporedne rasti s komaj omembe vrednimi popravki smo se na svetovnih delniških trgih znašli pred sezonsko najbolj neugodnim delom leta, ki ga (posebej v povolilnem letu) zaznamujejo značilne turbulence povišane volatilnosti in negativnih gibanj na borzah. Padci delniških indeksov so namreč do sredine oktobra po drugi svetovni vojni v povprečju znašali približno dva odstotka.
Zanimivo bo videti, ali bo tudi letos poleti pojavile podobne prebavne motnje in slabo počutje na delniških trgih, potem ko so se navdušeni vlagatelji prenajedli (pre)vročih tehnoloških delnic, ki imajo z investicijsko zgodbo umetne inteligence za sabo fantastično poslovno četrtletje.
Moj nadobudni UI investicijski pomočnik pravi, da si več kot 11-odstotna letna rast dobička in več kot 6-odstotna rast prihodkov ameriških korporacij v poročilih ob koncu drugega kvartala zasluži čisto šolsko petico. Objave so na prvi pogled videti skorajda pravljično, z 82 odstotki podjetij nad pričakovanji, z dobičkom na delnico, ki za 8,4 odstotka presega ocene finančnih analitikov. Vendar obstaja tudi nekaj lepotnih popravkov, zaradi katerih bi bil sam raje nekoliko zadržan in oceno spustil na minus pet.
Prvi pomislek je seveda ta, da se je koncentracija desetih največjih ameriških delnic prvič v zgodovini približala 40 odstotkom tržne vrednosti indeksa S&P 500. To pomeni, da zaradi večje občutljivosti teh nekaj tehnoloških velikanov danes lastnoročno predstavlja kar polovico vsega tveganja.
Moj drugi pomislek je ta, da postajajo odzivi vlagateljev ob objavah poslovnih rezultatov vse bolj refleksni ali burni. Po podatkih Bespoke Invest je namreč povprečni odziv trgov znašal skoraj plus/minus sedem odstotkov, kar je precej več od dolgoletnega povprečja 5,75 odstotka. Posebej neusmiljeni so bili vlagatelji do družb, ki so v tej sezoni objav rezultatov oklestile napovedi, saj so v povprečju zabeležile kar desetodstotni padec, kar je z naskokom najslabša reakcija na znižanje napovedi po letu 2001.
V preostanku leta bo zame daleč najpomembnejša dilema vse bolj očiten razkorak med izjemnimi rezultati in supernaložbenim ciklom tehnoloških podjetij na področju razvoja umetne inteligence ter anemičnimi makroekonomskimi objavami, ki vse bolj jasno kažejo, da imajo kaotični Trumpovi ekonomski ukrepi negativen vpliv na gospodarsko rast in zaposlenost.
Brez pretiravanja in olepševanja lahko rečemo, da se ameriško gospodarstvo v tem trenutku empirično drži nad vodo v območju šibke rasti BDP izključno po zaslugi nepredstavljivo visokih investicij peščice velikih tehnoloških podjetij. Velika četverica Microsoft, Google, Meta in Amazon gredo na vse ali nič in bodo za skoraj polovico povišali investicije v infrastrukturo in podatkovne centre za umetno inteligenco. Investicije bodo s 400 do 500 milijardami dolarjev dosegle 1,2 odstotka BDP. Če to številko pomnožimo s standardnim ekonomskim multiplikatorjem med 1,5 in dve, je pozitivni vpliv na BDP med 1,6 in 2,1 odstotka BDP. To pomeni, da bo v 2025 investicijski boom v umetno inteligenco presegel celo tradicionalno dominantni vpliv zasebne potrošnje. Paul Kedrosky navaja, da je UI oborožitvena tekma s tem že prehitela investicijski cikel v internet in telekomunikacije iz leta 2000 in v zgodovinski primerjavi zaostaja samo še za gradnjo železnic s konca 19. stoletja, ki je v nekem drugem času na vrhuncu obsegala okoli šest odstotkov BDP.
Dobra novica je, da si super dobičkonosni tehnološki velikani za zdaj še lahko privoščijo takšne megalomanske naložbe, nekoliko bolj pa nas lahko skrbi, da podatkovni centri ne zaposlujejo veliko ljudi in da se v primerjavi z železnicami njihova uporabna doba šteje v letih, in ne v stoletjih. Ključno vprašanje je torej, v kolikšni meri bodo lahko glavni igralci v tem relativno kratkem času monetizirali sicer eksponentno rast povpraševanja po storitvah umetne inteligence.
