Tomaž Arih, strokovni sodelavec za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
November 2025
Pregovor pravi, da je vse je odvisno od pogleda, in to še kako velja tudi za finančne trge. Če smo ob začetku leta 2025 še govorili o skorajšnji pariteti med evrom in dolarjem (takrat je bil en evro vreden približno 1,03 dolarja) je danes, dobrih deset mesecev kasneje, zgodba povsem drugačna. Evro je občutno pridobil na vrednosti, razmerje EUR/USD se je povzpelo nad 1,15 (7. 11. 2025). To je več kot 11-odstotna krepitev evropske valute. Za povprečnega prebivalca je to morda še ena številka v finančnih novicah, a za vlagatelje, še posebej tiste, ki vlagajo v ameriške delnice, ima takšna sprememba zelo konkretne posledice.
Medtem ko ameriški vlagatelji letos slavijo nove rekorde, so evropski vlagatelji bolj »prizemljeni«. Indeks ameriških delnic MSCI ZDA je v dolarjih od začetka leta do 7. novembra zrasel za več kot 15 odstotkov. Impresiven rezultat, ki potrjuje, da ameriško gospodarstvo kljub številnim izzivom kaže veliko odpornost. Če pa to rast preračunamo v evre, je rast skupaj z dividendami približno 3,4 odstotka. Večina rasti, o kateri poslušamo v ameriških finančnih medijih, v očeh evrskega vlagatelja izgine zaradi padca vrednosti dolarja.
Zakaj je dolar v zadnjih mesecih izgubil toliko vrednosti?
Razlogov je več in so medsebojno prepleteni. Najprej politični dejavnik: ZDA so v središču pozornosti zaradi vse večje politične negotovosti. Ostrih izjav Donalda Trumpa, ki s svojimi nepredvidljivimi nastopi pogosto vpliva na trge, ne manjka. Vlagatelji so zato bolj zadržani, saj ne vedo, v katero smer se bo obrnila ameriška politika. Potem dejavnik monetarne politike: ameriška centralna banka (Fed) je po daljšem obdobju zaostrene monetarne politike začela postopno zniževati obrestne mere. Toda nižje obrestne mere pomenijo tudi manj privlačne donose na ameriške finančne naložbe. Ko vlagatelji v ameriške obveznice ali bančne depozite ne dobijo več tako visokih obresti, se zanimanje za dolar zmanjša. Prispeva tudi širši globalni kontekst: del kapitala, ki je v zadnjih letih bežal v ZDA zaradi njihove gospodarske stabilnosti in visokih donosov, se zdaj postopoma vrača v druge regije. Evropa, ki se je v zadnjem času soočala z nizko rastjo in visoko inflacijo, letos kaže nekoliko bolj optimistične gospodarske kazalce. Azijski trgi, predvsem Kitajska, pa po daljšem obdobju nestabilnosti ponovno privabljajo vlagatelje. Rezultat? Manj povpraševanja po ameriški valuti in posledično šibkejši dolar.
Vse je odvisno od pogleda
A to, kar je na prvi pogled videti slabost, ima za evropskega vlagatelja tudi svetlo plat. Močnejši evro namreč pomeni, da imamo nekakšno “rezervo” v primeru, če bi se trgi obrnili navzdol. Zgodovina kaže, da se v času negotovosti vlagatelji pogosto vračajo v dolar, ki velja za varno zatočišče. Če bi se ameriške delnice v prihodnjih mesecih ohladile, recimo padle za 10 odstotkov, bi se dolar najverjetneje spet okrepil. In prav ta učinek bi lahko ublažil izgube evropskega vlagatelja. Z drugimi besedami: močnejši evro danes pomeni, da imamo prostor za “ublažitev” padcev jutri.
In če kaj, nas to leto ponovno uči, da na finančnih trgih ni nič enosmerno. Kar se danes zdi slabost, se jutri lahko izkaže kot prednost – vse je, kot pravi rek, odvisno od pogleda.
November 2025
Pregovor pravi, da je vse je odvisno od pogleda, in to še kako velja tudi za finančne trge. Če smo ob začetku leta 2025 še govorili o skorajšnji pariteti med evrom in dolarjem (takrat je bil en evro vreden približno 1,03 dolarja) je danes, dobrih deset mesecev kasneje, zgodba povsem drugačna. Evro je občutno pridobil na vrednosti, razmerje EUR/USD se je povzpelo nad 1,15 (7. 11. 2025). To je več kot 11-odstotna krepitev evropske valute. Za povprečnega prebivalca je to morda še ena številka v finančnih novicah, a za vlagatelje, še posebej tiste, ki vlagajo v ameriške delnice, ima takšna sprememba zelo konkretne posledice.
Medtem ko ameriški vlagatelji letos slavijo nove rekorde, so evropski vlagatelji bolj »prizemljeni«. Indeks ameriških delnic MSCI ZDA je v dolarjih od začetka leta do 7. novembra zrasel za več kot 15 odstotkov. Impresiven rezultat, ki potrjuje, da ameriško gospodarstvo kljub številnim izzivom kaže veliko odpornost. Če pa to rast preračunamo v evre, je rast skupaj z dividendami približno 3,4 odstotka. Večina rasti, o kateri poslušamo v ameriških finančnih medijih, v očeh evrskega vlagatelja izgine zaradi padca vrednosti dolarja.
Zakaj je dolar v zadnjih mesecih izgubil toliko vrednosti?
Razlogov je več in so medsebojno prepleteni. Najprej politični dejavnik: ZDA so v središču pozornosti zaradi vse večje politične negotovosti. Ostrih izjav Donalda Trumpa, ki s svojimi nepredvidljivimi nastopi pogosto vpliva na trge, ne manjka. Vlagatelji so zato bolj zadržani, saj ne vedo, v katero smer se bo obrnila ameriška politika. Potem dejavnik monetarne politike: ameriška centralna banka (Fed) je po daljšem obdobju zaostrene monetarne politike začela postopno zniževati obrestne mere. Toda nižje obrestne mere pomenijo tudi manj privlačne donose na ameriške finančne naložbe. Ko vlagatelji v ameriške obveznice ali bančne depozite ne dobijo več tako visokih obresti, se zanimanje za dolar zmanjša. Prispeva tudi širši globalni kontekst: del kapitala, ki je v zadnjih letih bežal v ZDA zaradi njihove gospodarske stabilnosti in visokih donosov, se zdaj postopoma vrača v druge regije. Evropa, ki se je v zadnjem času soočala z nizko rastjo in visoko inflacijo, letos kaže nekoliko bolj optimistične gospodarske kazalce. Azijski trgi, predvsem Kitajska, pa po daljšem obdobju nestabilnosti ponovno privabljajo vlagatelje. Rezultat? Manj povpraševanja po ameriški valuti in posledično šibkejši dolar.
Vse je odvisno od pogleda
A to, kar je na prvi pogled videti slabost, ima za evropskega vlagatelja tudi svetlo plat. Močnejši evro namreč pomeni, da imamo nekakšno “rezervo” v primeru, če bi se trgi obrnili navzdol. Zgodovina kaže, da se v času negotovosti vlagatelji pogosto vračajo v dolar, ki velja za varno zatočišče. Če bi se ameriške delnice v prihodnjih mesecih ohladile, recimo padle za 10 odstotkov, bi se dolar najverjetneje spet okrepil. In prav ta učinek bi lahko ublažil izgube evropskega vlagatelja. Z drugimi besedami: močnejši evro danes pomeni, da imamo prostor za “ublažitev” padcev jutri.
In če kaj, nas to leto ponovno uči, da na finančnih trgih ni nič enosmerno. Kar se danes zdi slabost, se jutri lahko izkaže kot prednost – vse je, kot pravi rek, odvisno od pogleda.
