Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Februar 2026
Po letih prevlade digitalnih velikanov in ameriških tehnoloških delnic se veter na svetovnih borzah obrača. Svetovni delniški trgi sicer ostajajo v bikovskem trendu, vendar se narava rasti spreminja. Vlagatelji ponovno odkrivajo vrednost oprijemljivih dobrin, industrije in surovin, kar morda napoveduje novo poglavje v svetovnem gospodarstvu.
Ali bo umetna inteligenca »pokopala« programersko industrijo?
V zadnjem letu se zdi, da umetna inteligenca spreminja vse, česar se dotakne. Medtem ko se posamezniki zabavamo s klepetalnimi roboti, se v ozadju bije resnejši boj. Podjetja so začela množično uporabljati UI za pisanje programske kode.
Največji strah na trgu povzroča t. i. »vibe coding«. Gre za proces, kjer človek zgolj usmerja umetno inteligenco, ta pa sama ustvari, popravi in preizkusi kodo. Ker UI postaja vse bolj sposobna, obstaja nevarnost, da bodo novi, agilni igralci na trgu spodkopali uveljavljene velikane. Modeli UI se razvijajo tako hitro (bistveno hitreje kot pred pol leta), da je težko oceniti, kateri poslovni modeli bodo dolgoročno preživeli. To vlagateljem onemogoča, da bi z gotovostjo določili »dno« cene delnice.
Kljub črnim napovedim pa analitiki mirijo strasti. Čeprav bo UI močno zamajala nekatere poslovne modele, panoga verjetno ne bo izumrla. Zakaj?
Obstoječi velikani se že prilagajajo in pospešeno vgrajujejo UI v svoje produkte. Zgodovina se ponavlja. Podobno eksistencialno krizo je sektor preživel leta 2001 po poku »internetnega mehurčka«. Takrat so se mnogi spraševali, ali bodo podjetja sploh še kdaj kupila novo programsko opremo. Izkazalo se je, da so potrebe po boljših in naprednejših rešitvah samo rasle. Tudi rast proračunov za IT ni nič manjša. Ankete kažejo, da podjetja ne zmanjšujejo stroškov za IT, temveč jih celo povečujejo. Ocenjuje se, da bo trg poslovnih aplikacij v prihodnjih letih rasel po 13 odstotkov na leto.
Ključno vprašanje torej ni, ali bo programska oprema izginila, temveč kdo jo bo prodajal. Bitka med starimi velikani, ki se poskušajo preobraziti, in novimi podjetji na področju UI bo določila zmagovalce prihodnjega desetletja. Trenutna nihanja na borzah tako niso znak konca industrije, temveč odraz negotovosti, ki jo prinaša ena največjih tehnoloških transformacij v zgodovini. Vlagatelji postajajo bolj selektivni glede tega, katera podjetja bodo dejansko ustvarila dobiček iz UI, kar povečuje razliko v donosih znotraj tehnološkega sektorja.
UI potrebuje elektriko in baker
Ironično je, da prav UI sili vlagatelje nazaj k »lastnikom krampov in lopat«. UI za svoje delovanje potrebuje ogromne količine procesne moči, to pa pomeni gradnjo gigantskih podatkovnih centrov, stabilno oskrbo z električno energijo in ogromne količine surovin, kot je baker. Prvič po dolgem času rast tehnologije ni več le v oblaku, temveč je neposredno povezana z zmogljivostjo fizične infrastrukture.
Zmagovalci novega obdobja
V ospredje ponovno stopajo naložbe tipa »value«, t.j. ugodneje vrednotene delnice podjetij, ki imajo v lasti oprijemljivo premoženje, kot so tovarne, infrastruktura in surovine. Podatki za leto 2025 kažejo, da so med naložbenimi razredi najbolj blesteli zlato in industrijske kovine, ki služijo kot zaščita pred negotovostjo in so hkrati nujne za globalni energetski prehod. Poleg surovin so se močno okrepili tudi razvijajoči se trgi, ki razpolagajo z naravnimi viri, ter japonski in evropski delniški trgi, kjer je delež industrijskih in tradicionalnih podjetij bistveno večji kot v tehnološko osredotočenih Združenih državah Amerike.
Kaj to pomeni za male vlagatelje?
Čeprav ostajajo delnice najboljša izbira za dolgoročne donose, je ključna beseda letošnjega leta razpršitev. Obdobje, ko je bilo dovolj kupiti nekaj največjih ameriških tehnoloških delnic, se očitno izteka. Vlagatelji bodo morali iskati podjetja, ki ne obljubljajo le digitalne rasti, temveč imajo trdno podlago v »realnem svetu«.
Februar 2026
Po letih prevlade digitalnih velikanov in ameriških tehnoloških delnic se veter na svetovnih borzah obrača. Svetovni delniški trgi sicer ostajajo v bikovskem trendu, vendar se narava rasti spreminja. Vlagatelji ponovno odkrivajo vrednost oprijemljivih dobrin, industrije in surovin, kar morda napoveduje novo poglavje v svetovnem gospodarstvu.
Ali bo umetna inteligenca »pokopala« programersko industrijo?
V zadnjem letu se zdi, da umetna inteligenca spreminja vse, česar se dotakne. Medtem ko se posamezniki zabavamo s klepetalnimi roboti, se v ozadju bije resnejši boj. Podjetja so začela množično uporabljati UI za pisanje programske kode.
Največji strah na trgu povzroča t. i. »vibe coding«. Gre za proces, kjer človek zgolj usmerja umetno inteligenco, ta pa sama ustvari, popravi in preizkusi kodo. Ker UI postaja vse bolj sposobna, obstaja nevarnost, da bodo novi, agilni igralci na trgu spodkopali uveljavljene velikane. Modeli UI se razvijajo tako hitro (bistveno hitreje kot pred pol leta), da je težko oceniti, kateri poslovni modeli bodo dolgoročno preživeli. To vlagateljem onemogoča, da bi z gotovostjo določili »dno« cene delnice.
Kljub črnim napovedim pa analitiki mirijo strasti. Čeprav bo UI močno zamajala nekatere poslovne modele, panoga verjetno ne bo izumrla. Zakaj?
Obstoječi velikani se že prilagajajo in pospešeno vgrajujejo UI v svoje produkte. Zgodovina se ponavlja. Podobno eksistencialno krizo je sektor preživel leta 2001 po poku »internetnega mehurčka«. Takrat so se mnogi spraševali, ali bodo podjetja sploh še kdaj kupila novo programsko opremo. Izkazalo se je, da so potrebe po boljših in naprednejših rešitvah samo rasle. Tudi rast proračunov za IT ni nič manjša. Ankete kažejo, da podjetja ne zmanjšujejo stroškov za IT, temveč jih celo povečujejo. Ocenjuje se, da bo trg poslovnih aplikacij v prihodnjih letih rasel po 13 odstotkov na leto.
Ključno vprašanje torej ni, ali bo programska oprema izginila, temveč kdo jo bo prodajal. Bitka med starimi velikani, ki se poskušajo preobraziti, in novimi podjetji na področju UI bo določila zmagovalce prihodnjega desetletja. Trenutna nihanja na borzah tako niso znak konca industrije, temveč odraz negotovosti, ki jo prinaša ena največjih tehnoloških transformacij v zgodovini. Vlagatelji postajajo bolj selektivni glede tega, katera podjetja bodo dejansko ustvarila dobiček iz UI, kar povečuje razliko v donosih znotraj tehnološkega sektorja.
UI potrebuje elektriko in baker
Ironično je, da prav UI sili vlagatelje nazaj k »lastnikom krampov in lopat«. UI za svoje delovanje potrebuje ogromne količine procesne moči, to pa pomeni gradnjo gigantskih podatkovnih centrov, stabilno oskrbo z električno energijo in ogromne količine surovin, kot je baker. Prvič po dolgem času rast tehnologije ni več le v oblaku, temveč je neposredno povezana z zmogljivostjo fizične infrastrukture.
Zmagovalci novega obdobja
V ospredje ponovno stopajo naložbe tipa »value«, t.j. ugodneje vrednotene delnice podjetij, ki imajo v lasti oprijemljivo premoženje, kot so tovarne, infrastruktura in surovine. Podatki za leto 2025 kažejo, da so med naložbenimi razredi najbolj blesteli zlato in industrijske kovine, ki služijo kot zaščita pred negotovostjo in so hkrati nujne za globalni energetski prehod. Poleg surovin so se močno okrepili tudi razvijajoči se trgi, ki razpolagajo z naravnimi viri, ter japonski in evropski delniški trgi, kjer je delež industrijskih in tradicionalnih podjetij bistveno večji kot v tehnološko osredotočenih Združenih državah Amerike.
Kaj to pomeni za male vlagatelje?
Čeprav ostajajo delnice najboljša izbira za dolgoročne donose, je ključna beseda letošnjega leta razpršitev. Obdobje, ko je bilo dovolj kupiti nekaj največjih ameriških tehnoloških delnic, se očitno izteka. Vlagatelji bodo morali iskati podjetja, ki ne obljubljajo le digitalne rasti, temveč imajo trdno podlago v »realnem svetu«.
