Julij 2025
Beseda, ki je v prvi polovici letošnjega leta nedvomno zaznamovala dogajanje na finančnih trgih, je negotovost. Imeli smo negotovost na področju trgovinske politike (uvedba carin na uvoz blaga v ZDA), geopolitike (predvsem vprašanje, ali so ZDA še zaveznica Evropi ali ne) in negotovost glede vodilne vloge ZDA na področju umetne inteligence ob vzponu kitajskega podjetja Deepseek.
V finančnih krogih radi poudarjamo, da je negotovost največja sovražnica vlagateljev, zato bi pričakovali, da se bo odrazila v donosih finančnih naložb. Letos se to očitno ni zgodilo. Morda bomo ob pogledu nazaj celo zaključili, da je bila negotovost pozitivna. Globalne delnice so po turbulentnem aprilu, ko so (v USD) izgubile skoraj 20 odstotkov, naredile velik preobrat in dosegle nove najvišje vrednosti. Evropski vlagatelji tega nismo občutili v celoti, saj je evro proti ameriškemu dolarju pridobil kar 13 odstotkov.
Negotovost se je izkazala za pozitivno predvsem za evropske delnice, ki so bile zvezda prve polovice leta. Dvom glede Trumpove zavezanosti Natu in vprašanje, ali ZDA ostaja zaveznica Evrope, ki ga je sprožil govor ameriškega podpredsednika JD-ja Vancea na februarski varnostni konferenci v Münchnu, sta spodbudila evropske države k napovedim višjih izdatkov za obrambo v prihodnjih letih. Predvsem Nemčija, ki ima zaradi nizke zadolženosti največ manevrskega prostora, je opustila stroge fiskalne zaveze in napovedala občutno povečanje izdatkov za obrambo ter investicije v infrastrukturo.
Ta premik se je najbolj odrazil pri delnicah evropskih obrambnih podjetij, ki so pridobile skoraj 55 odstotkov. Na čelu je nemško podjetje Rheinmetall, ki je zabeležilo kar 200-odstotni donos. Geopolitična negotovost je tako postala gonilo rasti evropskih delnic.
Kaj pa negotovost glede ameriške trgovinske politike in carin? Ta ostaja visoka, a negativni učinki višjih carin se v ameriškem gospodarstvu in pri podjetjih še niso izrazili. Največji strah je bil, da bodo carine dvignile inflacijo in zavrle gospodarsko rast. To bi pomenilo stagflacijo v ZDA in upočasnitev rasti dobičkov podjetij. A zadnji podatki kažejo, da inflacija ostaja pod nadzorom, trg dela pa je še vedno močan. Tudi pričakovana rast dobičkov v letošnjem letu ostaja visoka.
Tudi evforija glede ameriških podjetij, ki delujejo na področju umetne inteligence, se je vrnila. Negotovost, ki jo je sprožil vzpon kitajskega podjetja Deepseek, saj je kazalo, da ZDA izgubljajo prednost na področju umetne inteligence, se je hitro polegla. Američani namreč sprejemajo umetno inteligenco hitreje, kot so v preteklosti sprejemali digitalne tehnologije (vključno z internetom), ameriška podjetja pa jo uvajajo hitreje kot njihovi tuji konkurenti - tudi kitajski. Od desetih največjih platform za umetno inteligenco na svetu po številu uporabnikov jih je osem ameriških, pri čemer prednjači ChatGPT.
Morda je najbolj primeren opis za prvo polovico letošnjega leta, da “delnice plezajo preko zidu skrbi.” Kljub številnim negotovostim vlagatelji ostajajo optimistični, da se bodo gospodarstva in podjetja prilagodila novim izzivom – tako kot so se vedno doslej.
Beseda, ki je v prvi polovici letošnjega leta nedvomno zaznamovala dogajanje na finančnih trgih, je negotovost. Imeli smo negotovost na področju trgovinske politike (uvedba carin na uvoz blaga v ZDA), geopolitike (predvsem vprašanje, ali so ZDA še zaveznica Evropi ali ne) in negotovost glede vodilne vloge ZDA na področju umetne inteligence ob vzponu kitajskega podjetja Deepseek.
V finančnih krogih radi poudarjamo, da je negotovost največja sovražnica vlagateljev, zato bi pričakovali, da se bo odrazila v donosih finančnih naložb. Letos se to očitno ni zgodilo. Morda bomo ob pogledu nazaj celo zaključili, da je bila negotovost pozitivna. Globalne delnice so po turbulentnem aprilu, ko so (v USD) izgubile skoraj 20 odstotkov, naredile velik preobrat in dosegle nove najvišje vrednosti. Evropski vlagatelji tega nismo občutili v celoti, saj je evro proti ameriškemu dolarju pridobil kar 13 odstotkov.
Negotovost se je izkazala za pozitivno predvsem za evropske delnice, ki so bile zvezda prve polovice leta. Dvom glede Trumpove zavezanosti Natu in vprašanje, ali ZDA ostaja zaveznica Evrope, ki ga je sprožil govor ameriškega podpredsednika JD-ja Vancea na februarski varnostni konferenci v Münchnu, sta spodbudila evropske države k napovedim višjih izdatkov za obrambo v prihodnjih letih. Predvsem Nemčija, ki ima zaradi nizke zadolženosti največ manevrskega prostora, je opustila stroge fiskalne zaveze in napovedala občutno povečanje izdatkov za obrambo ter investicije v infrastrukturo.
Ta premik se je najbolj odrazil pri delnicah evropskih obrambnih podjetij, ki so pridobile skoraj 55 odstotkov. Na čelu je nemško podjetje Rheinmetall, ki je zabeležilo kar 200-odstotni donos. Geopolitična negotovost je tako postala gonilo rasti evropskih delnic.
Kaj pa negotovost glede ameriške trgovinske politike in carin? Ta ostaja visoka, a negativni učinki višjih carin se v ameriškem gospodarstvu in pri podjetjih še niso izrazili. Največji strah je bil, da bodo carine dvignile inflacijo in zavrle gospodarsko rast. To bi pomenilo stagflacijo v ZDA in upočasnitev rasti dobičkov podjetij. A zadnji podatki kažejo, da inflacija ostaja pod nadzorom, trg dela pa je še vedno močan. Tudi pričakovana rast dobičkov v letošnjem letu ostaja visoka.
Tudi evforija glede ameriških podjetij, ki delujejo na področju umetne inteligence, se je vrnila. Negotovost, ki jo je sprožil vzpon kitajskega podjetja Deepseek, saj je kazalo, da ZDA izgubljajo prednost na področju umetne inteligence, se je hitro polegla. Američani namreč sprejemajo umetno inteligenco hitreje, kot so v preteklosti sprejemali digitalne tehnologije (vključno z internetom), ameriška podjetja pa jo uvajajo hitreje kot njihovi tuji konkurenti - tudi kitajski. Od desetih največjih platform za umetno inteligenco na svetu po številu uporabnikov jih je osem ameriških, pri čemer prednjači ChatGPT.
Morda je najbolj primeren opis za prvo polovico letošnjega leta, da “delnice plezajo preko zidu skrbi.” Kljub številnim negotovostim vlagatelji ostajajo optimistični, da se bodo gospodarstva in podjetja prilagodila novim izzivom – tako kot so se vedno doslej.
