Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
November 2025
Čeprav so finančni trgi vrtijo v svetlobno hitrostjo, v neskončnem vrtincu novic in dogodkov, je 99 odstotkov vseh informacij pozabljenih minuto po tem, ko se pojavijo nekje v skritem kotičku informacijskega smetišče. Koga sploh še zanima, kar se je zgodilo včeraj, kaj šele pred enim tednom, kar je enako zanimivo kot lanski sneg. Vendar pa se je nato zgodila nenavadna sreda, 29. oktobra 2025.
V resnici ne pomnim dneva, ko bi se zgodilo toliko pomembnih stvari naenkrat oziroma bi bilo bolje, da bi se vprašali, kaj pa se ni zgodilo tistega dne. V Južni Koreji sta se srečala najmočnejša svetovna voditelja Trump in Xi in vendarle nekoliko otoplila zapletene trgovinske odnose, ameriška centralna banka je znižala temeljno obrestno mero za 0,25 odstotka na 3,75 do štiri odstotke, trije tehnološki težkokategorniki Google, Meta in Microsoft so nas v najpomembnejšem dnevu objav razveselili s podatki o poslovanju in vrtoglavimi zneski za naložbe v umetno inteligenco (UI), sočasno pa je karizmatični Nvidiin čarovnik Jensen Huang začaral prisotne na konferenci GTC, kjer je napovedal prodajo do 500 milijard dolarjev čipov UI v naslednjem produktnem ciklu.
Tehnologija v razvoju
V zadnjih tednih smo dosegli kritično maso vrabcev na strehah, ki poznavalsko čivkajo, da je samo vprašanje časa, kdaj bo investicijski balon UI počil zaradi ekstremnih skokov cen delnic in megalomanskih načrtov glavnih igralcev. Njihove tehtne argumentacije gredo v smeri, da nam lahko UI sicer konkretno pomaga na vsakem koraku, vendar pa je resnična in otipljiva rast BDP mogoča samo, če nam bodo nove tehnologije pomagale zaslužiti več denarja.
Koliko se vas spomni znamenite izjave nobelovca Paula Krugmana, ki je v podobni fazi vzpona interneta leta 1998 napovedal, da bo »do leta 2005 ali približno takrat postalo jasno, da internetni vpliv na gospodarstvo ni nič večji od vpliva naprave za pošiljanje faksov«?
Sam gledam na UI kot na prelomno transformacijsko tehnologijo, ki pa podobno kot parni stroj, motorji na notranje izgorevanje, električna energija ali pa računalniki in internet seveda potrebuje svoj čas (okoli pet do deset let), da se razvije in dozori. Yann Le Cun in Andrej Karpaty verjetno upravičeno opozarjata, da sedanja arhitektura UI, ki temelji na Velikih jezikovnih modelih, ni prava pot do splošne UI in da je ključna neznanka, ali nam bo ob tisočih milijardah dolarjev investicij uspelo doseči odločilne tehnološke preboje na področju polprevodnikov, energetske učinkovitosti podatkovnih centrov, programskih optimizacij in popolnoma novih orodij UI ...
Dejstvo je, da deluje
V tem trenutku vlada ekstremno povpraševanje po žetonih za UI, ki bo zaradi ozkih grl pri proizvodnji polprevodnikov, spomina in kritičnega pomanjkanja razpoložljive električne energije za delovanje modernih podatkovnih centrov trajalo še vsaj nekaj let. Ne glede na to, kako nerodni, nepopolni in razmeroma primitivni so obstoječi algoritmi UI, ostaja temeljno dejstvo, kot pravi Marc Andreessen, da tehnologija deluje in da stranke hvaležno plačujejo za uporabo žetonov UI in digitalnih storitev podatkovnih centrov.
Dokler ostajata ti dve temeljni postavki v kolikor toliko racionalnem okviru in dokler glavni igralci večino naložb financirajo iz tekočih operativnih dobičkov, ne vidim bojazni, da bi se lahko ustavila krivulja S eksponentne rasti UI. Dejstvo je, da je Veličastnih 7 ameriških velikanov danes na trgu z razlogom vrednih več kot 20.000 milijard dolarjev, kar je več, kot so vredne vse kitajske delnice, vse evropske delnice in 1,5-krat toliko kot japonske delnice. Star pregovor na Wall Streetu sicer modro opozarja, da tisti, ki so znotraj balona, ne opazijo, da so znotraj balona, vendar pa sam osebno, z izjemo čudaškega megalomanskega šefa OpenAI Sama Altmana, ki igra svojo stodimenzionalno simultanko UI, v poslovnih potezah velemojstrov Satye Nadelle, Sundarja Picharja, Andyja Jassya, Marca Zuckerberga, Elona Muska in Jensena Huanga, ki s presežnim kapitalom gradijo in oblikujejo UI ekosistem prihodnosti, ne vidim problematičnih patoloških znakov kolektivne manije in neracionalnega tveganja. Prej bi lahko rekli, da se večina zaveda usodnosti tega trenutka oz. kaj je na kocki, če ostanejo zadaj in izgubijo v tej tekmi življenja. Larry Page, soustanovitelj Googla, je menda celo rekel, da je »pripravljen prej bankrotirati, kot pa da bi izgubil to tekmo.«
Mimogrede, medtem ko ste brali ta komentar, je po izračunu Barryja Ritholza zgoraj omenjenih Veličastnih 7 vsako minuto ustvarilo več kot milijon evrov čistega dobička …
November 2025
Čeprav so finančni trgi vrtijo v svetlobno hitrostjo, v neskončnem vrtincu novic in dogodkov, je 99 odstotkov vseh informacij pozabljenih minuto po tem, ko se pojavijo nekje v skritem kotičku informacijskega smetišče. Koga sploh še zanima, kar se je zgodilo včeraj, kaj šele pred enim tednom, kar je enako zanimivo kot lanski sneg. Vendar pa se je nato zgodila nenavadna sreda, 29. oktobra 2025.
V resnici ne pomnim dneva, ko bi se zgodilo toliko pomembnih stvari naenkrat oziroma bi bilo bolje, da bi se vprašali, kaj pa se ni zgodilo tistega dne. V Južni Koreji sta se srečala najmočnejša svetovna voditelja Trump in Xi in vendarle nekoliko otoplila zapletene trgovinske odnose, ameriška centralna banka je znižala temeljno obrestno mero za 0,25 odstotka na 3,75 do štiri odstotke, trije tehnološki težkokategorniki Google, Meta in Microsoft so nas v najpomembnejšem dnevu objav razveselili s podatki o poslovanju in vrtoglavimi zneski za naložbe v umetno inteligenco (UI), sočasno pa je karizmatični Nvidiin čarovnik Jensen Huang začaral prisotne na konferenci GTC, kjer je napovedal prodajo do 500 milijard dolarjev čipov UI v naslednjem produktnem ciklu.
Tehnologija v razvoju
V zadnjih tednih smo dosegli kritično maso vrabcev na strehah, ki poznavalsko čivkajo, da je samo vprašanje časa, kdaj bo investicijski balon UI počil zaradi ekstremnih skokov cen delnic in megalomanskih načrtov glavnih igralcev. Njihove tehtne argumentacije gredo v smeri, da nam lahko UI sicer konkretno pomaga na vsakem koraku, vendar pa je resnična in otipljiva rast BDP mogoča samo, če nam bodo nove tehnologije pomagale zaslužiti več denarja.
Koliko se vas spomni znamenite izjave nobelovca Paula Krugmana, ki je v podobni fazi vzpona interneta leta 1998 napovedal, da bo »do leta 2005 ali približno takrat postalo jasno, da internetni vpliv na gospodarstvo ni nič večji od vpliva naprave za pošiljanje faksov«?
Sam gledam na UI kot na prelomno transformacijsko tehnologijo, ki pa podobno kot parni stroj, motorji na notranje izgorevanje, električna energija ali pa računalniki in internet seveda potrebuje svoj čas (okoli pet do deset let), da se razvije in dozori. Yann Le Cun in Andrej Karpaty verjetno upravičeno opozarjata, da sedanja arhitektura UI, ki temelji na Velikih jezikovnih modelih, ni prava pot do splošne UI in da je ključna neznanka, ali nam bo ob tisočih milijardah dolarjev investicij uspelo doseči odločilne tehnološke preboje na področju polprevodnikov, energetske učinkovitosti podatkovnih centrov, programskih optimizacij in popolnoma novih orodij UI ...
Dejstvo je, da deluje
V tem trenutku vlada ekstremno povpraševanje po žetonih za UI, ki bo zaradi ozkih grl pri proizvodnji polprevodnikov, spomina in kritičnega pomanjkanja razpoložljive električne energije za delovanje modernih podatkovnih centrov trajalo še vsaj nekaj let. Ne glede na to, kako nerodni, nepopolni in razmeroma primitivni so obstoječi algoritmi UI, ostaja temeljno dejstvo, kot pravi Marc Andreessen, da tehnologija deluje in da stranke hvaležno plačujejo za uporabo žetonov UI in digitalnih storitev podatkovnih centrov.
Dokler ostajata ti dve temeljni postavki v kolikor toliko racionalnem okviru in dokler glavni igralci večino naložb financirajo iz tekočih operativnih dobičkov, ne vidim bojazni, da bi se lahko ustavila krivulja S eksponentne rasti UI. Dejstvo je, da je Veličastnih 7 ameriških velikanov danes na trgu z razlogom vrednih več kot 20.000 milijard dolarjev, kar je več, kot so vredne vse kitajske delnice, vse evropske delnice in 1,5-krat toliko kot japonske delnice. Star pregovor na Wall Streetu sicer modro opozarja, da tisti, ki so znotraj balona, ne opazijo, da so znotraj balona, vendar pa sam osebno, z izjemo čudaškega megalomanskega šefa OpenAI Sama Altmana, ki igra svojo stodimenzionalno simultanko UI, v poslovnih potezah velemojstrov Satye Nadelle, Sundarja Picharja, Andyja Jassya, Marca Zuckerberga, Elona Muska in Jensena Huanga, ki s presežnim kapitalom gradijo in oblikujejo UI ekosistem prihodnosti, ne vidim problematičnih patoloških znakov kolektivne manije in neracionalnega tveganja. Prej bi lahko rekli, da se večina zaveda usodnosti tega trenutka oz. kaj je na kocki, če ostanejo zadaj in izgubijo v tej tekmi življenja. Larry Page, soustanovitelj Googla, je menda celo rekel, da je »pripravljen prej bankrotirati, kot pa da bi izgubil to tekmo.«
Mimogrede, medtem ko ste brali ta komentar, je po izračunu Barryja Ritholza zgoraj omenjenih Veličastnih 7 vsako minuto ustvarilo več kot milijon evrov čistega dobička …
