Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
November 2025
Aristotel je nekoč zapisal, da je »zakon razum, osvobojen strasti«. Če bi to misel prenesli v finančni svet, bi lahko rekli: »Naložba je shramba vrednosti, osvobojena strasti.« Toda koliko finančnih trgov danes res deluje brez čustev?
Razumska vrednost: svet številk in modelov
V klasičnem smislu je finančno premoženje nekaj, kar lahko ovrednotimo z razumnimi, objektivnimi kriteriji. Državne obveznice, delnice velikih podjetij ali nepremičnine imajo ceno, ki jo lahko utemeljimo z denarnimi tokovi, inflacijo, obrestnimi merami in pričakovano rastjo.
Ko je ameriška centralna banka leta 2022 začela dvigovati obrestne mere, se je vrednost obveznic znižala – ne zato, ker bi vlagatelji izgubili navdušenje, temveč zato, ker se je spremenila matematika kapitala. To je svet, v katerem vlada razum.
Tudi vrednotenje delnic s pomočjo modela diskontiranih denarnih tokov temelji na logiki. Analitiki se morda razlikujejo glede predpostavk, kot je na primer stopnja rasti ali diskontna mera, a vsi uporabljajo iste formule. Ko Goldman Sachs in JP Morgan postavita različni ciljni ceni za delnico družbe Apple, to ni posledica strasti, temveč različnih parametrov v racionalnem izračunu.
Trgi, ki jih vodi strast
Povsem druga zgodba pa so trgi, kjer vrednost določa čustvo. Umetnine, kriptovalute, zbirateljski športni copati ali digitalni NFT (unikatni digitalni žetoni) imajo vrednost, ki izvira iz navdušenja, redkosti ali želje po pripadnosti. Leta 2021 je digitalna umetnina Beeple, prodana za 69 milijonov dolarjev, postala simbol tega pojava. Ceno je ustvarila zgodba, ne ekonomska logika. Podobno je pri bitcoinu, kjer mnoge vlagatelje žene vera v decentralizirano prihodnost, ne pa temeljna vrednost ali denarni tokovi. Tudi ko so mali vlagatelji na Redditu pognali delnico GameStop v višave, ni šlo za razumsko odločitev, ki bi temeljila na poslovnih rezultatih, temveč za kolektivni izbruh čustev.
Ko v vrednotenje vstopi strast, pride do balonov. Dot-com mehurček leta 2000 in kriptoevforija leta 2021 sta pokazala, kako težko je oceniti vrednost, kadar vlagatelji verjamejo, da je “tokrat drugače”. Tudi trgi luksuznih ur, redkih vin ali sodobne umetnosti delujejo po istem načelu: ceno določa modni val, družbeni status ali čista želja po izstopanju. V takem okolju ekonomika pogosto utihne. In ko zgodba izgubi moč, pride realnost, čustva se spremenijo v izgube.
Razum proti strasti
V finančni ekonomiji poznamo t. i. učinek bogastva. Ko vrednost naložb raste, lastniki lahko več porabijo. To velja za delnice in obveznice, ki jih lahko hitro prodajo in unovčijo. Pri “strastnih dobrinah” pa je zgodba drugačna: redko kdo želi prodati umetnino, v katero je zaljubljen, ali kriptožeton, ki ga dojema kot del identitete. Zato premoženje, ki temelji na strasti, šibkeje spodbuja porabo in ima manjši makroekonomski vpliv – čeprav lahko na papirju ustvarja ogromne nominalne vrednosti.
Finančni trgi so kot človek, mešanica razuma in strasti. Brez čustev ni inovacij, brez razuma pa ni stabilnosti. Razlikovanje med “razumno” in “strastno” vrednostjo je zato ključno: pomaga razumeti, zakaj nekateri trgi rastejo desetletja, drugi pa izginejo enako hitro, kot so se pojavili.
V svetu, kjer se ekonomija vse bolj prepleta z emocijami, ostaja Aristotelov nasvet presenetljivo sodoben. Tehten razmislek brez strasti je še vedno najboljši kompas za vlagatelja.
November 2025
Aristotel je nekoč zapisal, da je »zakon razum, osvobojen strasti«. Če bi to misel prenesli v finančni svet, bi lahko rekli: »Naložba je shramba vrednosti, osvobojena strasti.« Toda koliko finančnih trgov danes res deluje brez čustev?
Razumska vrednost: svet številk in modelov
V klasičnem smislu je finančno premoženje nekaj, kar lahko ovrednotimo z razumnimi, objektivnimi kriteriji. Državne obveznice, delnice velikih podjetij ali nepremičnine imajo ceno, ki jo lahko utemeljimo z denarnimi tokovi, inflacijo, obrestnimi merami in pričakovano rastjo.
Ko je ameriška centralna banka leta 2022 začela dvigovati obrestne mere, se je vrednost obveznic znižala – ne zato, ker bi vlagatelji izgubili navdušenje, temveč zato, ker se je spremenila matematika kapitala. To je svet, v katerem vlada razum.
Tudi vrednotenje delnic s pomočjo modela diskontiranih denarnih tokov temelji na logiki. Analitiki se morda razlikujejo glede predpostavk, kot je na primer stopnja rasti ali diskontna mera, a vsi uporabljajo iste formule. Ko Goldman Sachs in JP Morgan postavita različni ciljni ceni za delnico družbe Apple, to ni posledica strasti, temveč različnih parametrov v racionalnem izračunu.
Trgi, ki jih vodi strast
Povsem druga zgodba pa so trgi, kjer vrednost določa čustvo. Umetnine, kriptovalute, zbirateljski športni copati ali digitalni NFT (unikatni digitalni žetoni) imajo vrednost, ki izvira iz navdušenja, redkosti ali želje po pripadnosti. Leta 2021 je digitalna umetnina Beeple, prodana za 69 milijonov dolarjev, postala simbol tega pojava. Ceno je ustvarila zgodba, ne ekonomska logika. Podobno je pri bitcoinu, kjer mnoge vlagatelje žene vera v decentralizirano prihodnost, ne pa temeljna vrednost ali denarni tokovi. Tudi ko so mali vlagatelji na Redditu pognali delnico GameStop v višave, ni šlo za razumsko odločitev, ki bi temeljila na poslovnih rezultatih, temveč za kolektivni izbruh čustev.
Ko v vrednotenje vstopi strast, pride do balonov. Dot-com mehurček leta 2000 in kriptoevforija leta 2021 sta pokazala, kako težko je oceniti vrednost, kadar vlagatelji verjamejo, da je “tokrat drugače”. Tudi trgi luksuznih ur, redkih vin ali sodobne umetnosti delujejo po istem načelu: ceno določa modni val, družbeni status ali čista želja po izstopanju. V takem okolju ekonomika pogosto utihne. In ko zgodba izgubi moč, pride realnost, čustva se spremenijo v izgube.
Razum proti strasti
V finančni ekonomiji poznamo t. i. učinek bogastva. Ko vrednost naložb raste, lastniki lahko več porabijo. To velja za delnice in obveznice, ki jih lahko hitro prodajo in unovčijo. Pri “strastnih dobrinah” pa je zgodba drugačna: redko kdo želi prodati umetnino, v katero je zaljubljen, ali kriptožeton, ki ga dojema kot del identitete. Zato premoženje, ki temelji na strasti, šibkeje spodbuja porabo in ima manjši makroekonomski vpliv – čeprav lahko na papirju ustvarja ogromne nominalne vrednosti.
Finančni trgi so kot človek, mešanica razuma in strasti. Brez čustev ni inovacij, brez razuma pa ni stabilnosti. Razlikovanje med “razumno” in “strastno” vrednostjo je zato ključno: pomaga razumeti, zakaj nekateri trgi rastejo desetletja, drugi pa izginejo enako hitro, kot so se pojavili.
V svetu, kjer se ekonomija vse bolj prepleta z emocijami, ostaja Aristotelov nasvet presenetljivo sodoben. Tehten razmislek brez strasti je še vedno najboljši kompas za vlagatelja.
