Aleš Šoba, CFA, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Januar 2026
Leto 2025 bo zapisano kot še eno zelo uspešno leto za delniške trge. Za evropske vlagatelje je bila slika sicer nekoliko manj evforična, saj je ameriški dolar proti evru izgubil več kot 13 odstotkov. Kljub temu skupni donosi znova presegli pričakovanja z začetka leta.
Pomladna korekcija
Globalne delnice (MSCI AC World) so v evrih pridobile nekaj manj kot 8 odstotkov. Pot do donosov ni bila gladka. Po pričakovanjih je predsednik ZDA Donald Trump v gospodarstvo vnesel dodatno negotovost, ki je dosegla vrhunec aprila ob napovedi drastičnih uvoznih carin. Dogodek je, skupaj s pojavom konkurenčnih modelov umetne inteligence iz Kitajske, sprožil izrazitejšo korekcijo na trgih. Izkazalo se je, da je šlo zgolj za kratkotrajen predah.
Čas novih rekordov
Od aprila dalje so delniški trgi znova dosegali rekordne ravni, saj se strahovi glede negativnih učinkov carin niso uresničili. Odporna gospodarska rast, močna rast dobičkov podjetij ter nadaljnje investicije v infrastrukturo, potrebno za razvoj umetne inteligence, so bili ključni razlogi, da je bilo leto 2025 na koncu pozitivno.
Previdnost ni odveč
Močna rast delniških trgov, zlasti podjetij, povezanih z umetno inteligenco, je sprožila tudi več opozoril. Tako centralne banke kot nekateri analitiki opozarjajo na možnost oblikovanja balona in na povečano ranljivost delnic za večji popravek.
Vrednotenja ameriških delnic (S&P 500) so danes višja kot pred zlomoma v letih 1929 in 2008. Višja so bila le še v času dot-com balona leta 1999. Čeprav so vrednotenja razmeroma dober pokazatelj dolgoročnih donosov (deset let in več), pa so pri napovedovanju gibanj v enem letu praktično neuporabna.
Okolje za delnice ostaja ugodno
Kljub povišanim vrednotenjem ostaja okolje za delnice ugodno. Zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke, fiskalne spodbude in manjša negotovost glede carin bi morali omogočiti, da ameriško gospodarstvo ohrani pozitiven zagon. Višja produktivnost zaradi umetne inteligence bo sicer verjetno pomenila počasnejšo rast zaposlenosti, vendar bo pozitivno vplivala na dobičkonosnost podjetij. Prav rast dobičkov ameriških podjetij ostaja ključni dejavnik za nadaljnjo rast tečajev delnic.
Še ugodnejša izhodišča pa imajo delniški trgi zunaj ZDA. Evropsko gospodarstvo bo dobilo pomemben zagon zaradi nemških fiskalnih spodbud. Po letih stagnacije bi lahko Nemčija doživela okrevanje. Investicije v obrambo in infrastrukturo bodo ključne za pospešitev rasti evropskega gospodarstva. Ob tem vrednotenja evropskih delnic ostajajo veliko zmernejša kot ameriška, tudi na ravni posameznih sektorjev.
Pozitiven trend bi lahko nadaljevale tudi države v razvoju, zlasti Kitajska. Njena gospodarska rast se bo sicer še naprej postopno upočasnjevala, vendar bo v ospredju tehnološki sektor, ki predstavlja edino resno konkurenco ameriškemu tehnološkemu primatu.
Tveganja seveda ostajajo
Poleg povišanih vrednotenj so prisotna geopolitična tveganja ter vprašanja vzdržnosti javnih dolgov, pri čemer je Francija pod posebnim pritiskom. Kljub temu pa izkušnje vlagateljev v zadnjih 15 letih kažejo, da v primeru večjih šokov vlade in centralne banke praviloma hitro posredujejo. In tudi v letu 2026 pri tem ni pričakovati sprememb.
Januar 2026
Leto 2025 bo zapisano kot še eno zelo uspešno leto za delniške trge. Za evropske vlagatelje je bila slika sicer nekoliko manj evforična, saj je ameriški dolar proti evru izgubil več kot 13 odstotkov. Kljub temu skupni donosi znova presegli pričakovanja z začetka leta.
Pomladna korekcija
Globalne delnice (MSCI AC World) so v evrih pridobile nekaj manj kot 8 odstotkov. Pot do donosov ni bila gladka. Po pričakovanjih je predsednik ZDA Donald Trump v gospodarstvo vnesel dodatno negotovost, ki je dosegla vrhunec aprila ob napovedi drastičnih uvoznih carin. Dogodek je, skupaj s pojavom konkurenčnih modelov umetne inteligence iz Kitajske, sprožil izrazitejšo korekcijo na trgih. Izkazalo se je, da je šlo zgolj za kratkotrajen predah.
Čas novih rekordov
Od aprila dalje so delniški trgi znova dosegali rekordne ravni, saj se strahovi glede negativnih učinkov carin niso uresničili. Odporna gospodarska rast, močna rast dobičkov podjetij ter nadaljnje investicije v infrastrukturo, potrebno za razvoj umetne inteligence, so bili ključni razlogi, da je bilo leto 2025 na koncu pozitivno.
Previdnost ni odveč
Močna rast delniških trgov, zlasti podjetij, povezanih z umetno inteligenco, je sprožila tudi več opozoril. Tako centralne banke kot nekateri analitiki opozarjajo na možnost oblikovanja balona in na povečano ranljivost delnic za večji popravek.
Vrednotenja ameriških delnic (S&P 500) so danes višja kot pred zlomoma v letih 1929 in 2008. Višja so bila le še v času dot-com balona leta 1999. Čeprav so vrednotenja razmeroma dober pokazatelj dolgoročnih donosov (deset let in več), pa so pri napovedovanju gibanj v enem letu praktično neuporabna.
Okolje za delnice ostaja ugodno
Kljub povišanim vrednotenjem ostaja okolje za delnice ugodno. Zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke, fiskalne spodbude in manjša negotovost glede carin bi morali omogočiti, da ameriško gospodarstvo ohrani pozitiven zagon. Višja produktivnost zaradi umetne inteligence bo sicer verjetno pomenila počasnejšo rast zaposlenosti, vendar bo pozitivno vplivala na dobičkonosnost podjetij. Prav rast dobičkov ameriških podjetij ostaja ključni dejavnik za nadaljnjo rast tečajev delnic.
Še ugodnejša izhodišča pa imajo delniški trgi zunaj ZDA. Evropsko gospodarstvo bo dobilo pomemben zagon zaradi nemških fiskalnih spodbud. Po letih stagnacije bi lahko Nemčija doživela okrevanje. Investicije v obrambo in infrastrukturo bodo ključne za pospešitev rasti evropskega gospodarstva. Ob tem vrednotenja evropskih delnic ostajajo veliko zmernejša kot ameriška, tudi na ravni posameznih sektorjev.
Pozitiven trend bi lahko nadaljevale tudi države v razvoju, zlasti Kitajska. Njena gospodarska rast se bo sicer še naprej postopno upočasnjevala, vendar bo v ospredju tehnološki sektor, ki predstavlja edino resno konkurenco ameriškemu tehnološkemu primatu.
Tveganja seveda ostajajo
Poleg povišanih vrednotenj so prisotna geopolitična tveganja ter vprašanja vzdržnosti javnih dolgov, pri čemer je Francija pod posebnim pritiskom. Kljub temu pa izkušnje vlagateljev v zadnjih 15 letih kažejo, da v primeru večjih šokov vlade in centralne banke praviloma hitro posredujejo. In tudi v letu 2026 pri tem ni pričakovati sprememb.
