Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Junij 2026
V življenju obstajajo trenutki, ko enostavno ostanemo brez besed. Podobno te dni v slovarju zmanjkuje presežnikov za eksplozijo donosov na delniških trgih. Svetovni delniški trgi so letos do 27. maja v evrih pridobili 13 odstotkov, tehnološke delnice 30 odstotkov, delnice polprevodnikov 82 odstotkov, korejske delnice pa celo neverjetnih 114 odstotkov. Pri tem raje niti ne omenjam delnic proizvajalcev pomnilniških čipov (Micron, Sk Hynix, Samsung, Sandisk), ki so samo od začetka aprila do 27. maja poletele za vrtoglavih 120 odstotkov. Za omenjena podjetja, ki jim ljubkovalno pravim spominska mafija, vladajo neki povsem neznani fizikalni zakoni.
Eksplozija na delniških trgih
To so trenutno največji borzni junaki našega časa, ki pobirajo največ smetane v tehnološkem valu UI, kjer se denar pretaka od ponudnikov modelov in storitev umetne inteligence k tistim, ki razvijajo in proizvajajo UI-strežnike, procesorje, čipe, spomin, optične komponente in drugo tehnološko opremo za podatkovne centre. Proizvajalci pomnilniških čipov se zaradi nenasitnega strukturnega povpraševanja UI-agentov, ki jih vedno bolj uporabljamo za vsakodnevna opravila, v resnici vedejo kot največji oderuhi, ki prodajajo vodo izčrpanim popotnikov v puščavi, ali pa dilerji, ki prodajajo heroin odvisnikom. V novi generaciji najbolj naprednih Nvidiinih strežniških omar VR200, ki stanejo okoli 7,8 milijona dolarjev, je namreč vrednost komponent visoko zmogljivih (HBM) pomnilniških čipov po nekaterih ocenah poskočila za kar 430 odstotkov in celo presegla dva milijona dolarjev.
Vlagateljska realnost
V osupljivem plesu številk, ki so povezane z revolucijo na področju umetne inteligence, pa moramo ostati prizemljeni in se zavedati, da ima večina Slovencev svoje prihranke v bančnih depozitih, kjer se obrestujejo po minimalnih obrestnih merah in realno izgubljajo svojo vrednost. Običajni vlagatelji v delnicah in skladih smo po drugi strani lahko upravičeno zadovoljni, če na primer povečamo svoj privarčevani znesek za 120 odstotkov v desetih letih, saj to pomeni, da smo dosegli okoli 9-odstotni povprečni letni donos in se uvrstili med relativne zmagovalcev na delniških trgih.
V času, ko UI-megatrendi rušijo vse pred seboj in je Wall Street postal edina igra v mestu, se seveda najbolj bojimo pretiranega napihovanja balonov na delniških trgih. Osrednje vprašanje, ki daleč najbolj zanima vlagatelje, je, kako dolgo še lahko traja evforija na delniških trgih in kakšna je nevarnost borznega zloma.
Novinar Andrew Ross Sorkin je pred kratkim posrečeno izjavil, da je trditi, da se bo nekoč zgodil borzni zlom, približno tako drzno kot trditi, da bo prej ali slej spet deževalo.
Kaj kaže Citijev semafor
Poglejmo, kaj nam sporoča Citijev semafor medvedjih trgov, ki opozarja na tveganje pred rušilnimi borznimi pretresi oz. recesijskimi medvedjimi trgi. Pred borznim zlomom leta 2000 so utripali rdeče vsi signali na tem semaforju medvedjega trga, leta 2007 13 od 18, danes pa je na tem kontrolnem seznamu rdeče obarvanih 8,5 od 18 opozorilnih signalov. To po eni strani pomeni, da so investitorji že precej optimistično razpoloženi in bi bila zelo koristna blagodejna poletna ohladitev, po drugi strani pa je UI-duh ušel iz steklenice, zato imajo trgi ob normalizaciji razmer v Perzijskem zalivu in potencialno nižjih obrestnih merah ob umirjanju inflacije v drugi polovici leta še veliko prostora za nadaljevanje sanjske rasti …
Junij 2026
V življenju obstajajo trenutki, ko enostavno ostanemo brez besed. Podobno te dni v slovarju zmanjkuje presežnikov za eksplozijo donosov na delniških trgih. Svetovni delniški trgi so letos do 27. maja v evrih pridobili 13 odstotkov, tehnološke delnice 30 odstotkov, delnice polprevodnikov 82 odstotkov, korejske delnice pa celo neverjetnih 114 odstotkov. Pri tem raje niti ne omenjam delnic proizvajalcev pomnilniških čipov (Micron, Sk Hynix, Samsung, Sandisk), ki so samo od začetka aprila do 27. maja poletele za vrtoglavih 120 odstotkov. Za omenjena podjetja, ki jim ljubkovalno pravim spominska mafija, vladajo neki povsem neznani fizikalni zakoni.
Eksplozija na delniških trgih
To so trenutno največji borzni junaki našega časa, ki pobirajo največ smetane v tehnološkem valu UI, kjer se denar pretaka od ponudnikov modelov in storitev umetne inteligence k tistim, ki razvijajo in proizvajajo UI-strežnike, procesorje, čipe, spomin, optične komponente in drugo tehnološko opremo za podatkovne centre. Proizvajalci pomnilniških čipov se zaradi nenasitnega strukturnega povpraševanja UI-agentov, ki jih vedno bolj uporabljamo za vsakodnevna opravila, v resnici vedejo kot največji oderuhi, ki prodajajo vodo izčrpanim popotnikov v puščavi, ali pa dilerji, ki prodajajo heroin odvisnikom. V novi generaciji najbolj naprednih Nvidiinih strežniških omar VR200, ki stanejo okoli 7,8 milijona dolarjev, je namreč vrednost komponent visoko zmogljivih (HBM) pomnilniških čipov po nekaterih ocenah poskočila za kar 430 odstotkov in celo presegla dva milijona dolarjev.
Vlagateljska realnost
V osupljivem plesu številk, ki so povezane z revolucijo na področju umetne inteligence, pa moramo ostati prizemljeni in se zavedati, da ima večina Slovencev svoje prihranke v bančnih depozitih, kjer se obrestujejo po minimalnih obrestnih merah in realno izgubljajo svojo vrednost. Običajni vlagatelji v delnicah in skladih smo po drugi strani lahko upravičeno zadovoljni, če na primer povečamo svoj privarčevani znesek za 120 odstotkov v desetih letih, saj to pomeni, da smo dosegli okoli 9-odstotni povprečni letni donos in se uvrstili med relativne zmagovalcev na delniških trgih.
V času, ko UI-megatrendi rušijo vse pred seboj in je Wall Street postal edina igra v mestu, se seveda najbolj bojimo pretiranega napihovanja balonov na delniških trgih. Osrednje vprašanje, ki daleč najbolj zanima vlagatelje, je, kako dolgo še lahko traja evforija na delniških trgih in kakšna je nevarnost borznega zloma.
Novinar Andrew Ross Sorkin je pred kratkim posrečeno izjavil, da je trditi, da se bo nekoč zgodil borzni zlom, približno tako drzno kot trditi, da bo prej ali slej spet deževalo.
Kaj kaže Citijev semafor
Poglejmo, kaj nam sporoča Citijev semafor medvedjih trgov, ki opozarja na tveganje pred rušilnimi borznimi pretresi oz. recesijskimi medvedjimi trgi. Pred borznim zlomom leta 2000 so utripali rdeče vsi signali na tem semaforju medvedjega trga, leta 2007 13 od 18, danes pa je na tem kontrolnem seznamu rdeče obarvanih 8,5 od 18 opozorilnih signalov. To po eni strani pomeni, da so investitorji že precej optimistično razpoloženi in bi bila zelo koristna blagodejna poletna ohladitev, po drugi strani pa je UI-duh ušel iz steklenice, zato imajo trgi ob normalizaciji razmer v Perzijskem zalivu in potencialno nižjih obrestnih merah ob umirjanju inflacije v drugi polovici leta še veliko prostora za nadaljevanje sanjske rasti …
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije