Upravljalci portfeljev OTP skladov
December 2024
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Čeprav je centralna banka ZDA, FED, obrestne mere pričakovano znižala za 25 bazičnih točk na 4,5-4,25 %, pa je hkrati znatno znižala tudi napovedi. Sodeč po trgu se z novimi usmeritvami do konca leta 2025 pričakujeta le še 2 znižanji po 25 bazičnih točk, ne več 4-5 znižanj, kot je bilo pričakovano doslej, prav tako pa so se v izjavah večkrat omenjala tveganja inflacije. Posledično se je poviševanje donosov na vrednostne papirje daljših ročnosti navkljub nespremenjenim podatkom o gospodarski dejavnosti nadaljevalo. Število novih delovnih mest se je tudi v mesecu novembru močno povišalo, hkrati pa se inflacija navkljub spodbudi, ki naj bi jo prinesli pričakovani ukrepi administracije prihajajočega predsednika Trumpa, ni umirila. Donos na 10-letne državne obveznice je presegel raven 4,50 %, ki je bila nazadnje zabeležena v mesecu aprilu, pri čemer je bil osnovni tečaj višji za 1 %, hkrati pa se je za 30 bazičnih točk povečal tudi donos na 5-letne državne obveznice in dosegel stopnjo skoraj 4,75 %. Obrestne mere je znižala tudi ECB, in sicer za 25 bazičnih točk na 3 %, hkrati pa v svoji izjavi ni omenila, da je obrestne mere potrebno budno spremljati. Trg si je navedeno potezo razlagal kot znak, da je ECB pripravljena še dodatno znižati obrestne mere ter ubrati bolj umirjen pristop, kar bi pomenilo šibkejši euro. Tudi evro območje se ni moglo izogniti trendu naraščajočih donosov, saj so se donosi na 10-letne državne obveznice povišali za 25-35 bazičnih točk. Glede na to, da nemški kancler Scholz ni prestal nezaupnice in da so bile volitve v Nemčiji razpisane za konec februarja, bi lahko imel pričakovani ohlapnejši pristop k denarni politik pomemben učinek na politične in gospodarske obete na celotni celini. Švicarska centralna banka je obrestne mere znižala bolj kot je bilo pričakovano, z 1 % na 0,5 %, s ciljem okrepiti švicarski frank, in bo o obrestnih merah ponovno odločala v mesecu marcu.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Indeks CETOP, ki predstavlja poslovanje v regiji, se je v mesecu decembru povišal za 2,61 % v EUR (2,18 % v HUF). Med podtrgi je češki trg nadaljeval svojo konstantno rast (4,64 % v lokalni valuti, 4,57 % v HUF). Trg, ki je zabeležil drugo največjo rast v lokalni valuti, 2,30 %, je bil romunski trg (1,92 % v HUF), ki je mesec sklenil v zelenih številkah navkljub razveljavitvi rezultatov predsedniških volitev, ki je sledila volilni mrzlici in navkljub razpisu novih volitev za naslednjo pomlad. Novo najvišjo vrednost je v decembru zabeležil tudi indeks BUX, četudi je mesec sklenil z rastjo zgolj v višini 1,78 %, saj so se tečaji delnic velikih družb povišali zgolj za 2-3 %. Poljski trg je prav tako zaostajal za svojimi konkurenti v regiji, saj je rast znašala zgolj pičlih 0,04 % v lokalni valuti (-0,05 % v HUF).
Globalni delniški trgi v razvoju
Poglavitno vprašanje v mesecu decembru je, ali bo ostra politika uvoznih dajatev dejansko uvedena ali pa gre zgolj za uvodno dejanje v Trumpovi pogajalski taktiki in jo bo svetovna trgovina odnesla bolje, kot je bilo napovedano. Za trge v razvoju (zlasti Kitajsko) gre za nadvse resno vprašanje. Indeks MSCI Emerging Market, ki predstavlja razred sredstev trgov v razvoju, se je z vidika USD nekoliko znižal in izgubil 0,14 % vrednosti. Vendar pa je to v lokalni valuti predstavljalo rast v višini 1,58 %, saj je forint v primerjavi z ameriškim zelencem oslabel. Najbolje so se odrezali azijski delniški trgi, kjer je tajvanski sektor, ki ga poganja industrija polprevodnikov, zabeležil 5,96% rast, kitajski indeks pa 4,4%. Po drugi strani se je korejski indeks, na katerega je močno vplivala domača politična kriza, znižal za -6,37 %, padec po sta zabeležili tudi indijski (-1,09 %) in indonezijski (-3,28 %) delniški trg. Turški trg je zabeležil rahlo rast (+1,34 %), močnejši padec pa so zabeležili trgi v južnoameriški regiji, kjer je brazilski trg izgubil -8,3 %, mehiški pa -1,76 %. Južnoafriški delniški indeks je prav tako zabeležil padec (-4,4 %).
Razviti delniški trgi
Božiček razvitim delniškim trgom ni prinesel visoke rasti, saj so trgi leto zaključili z rahlo korekcijo. Vendar pa prav veliko pritožb glede letnega donosa ni bilo, saj so indeksi na razvitih delniških trgih v letu 2024 ustvarili znatne donose. Indeksi v ZDA so se v navedenem obdobju močno povišali, hkrati pa se je okrepil tudi ameriški dolar, saj so vlagatelji v pričakovanju idej novega predsednika na področju ekonomske politike. Posledično so se najslabše odrezali obrestno občutljivi sektorji in indeksi, vezani na blago. Indeks MSCI World se je v obravnavanem obdobju v lokalni valuti znižal za 2,32 % (1,16 % v HUF), indeks S&P5000 za 2,08 % (1,37 % v HUF), indeks FTSE100 za 2,01 % (2,20 % v HUF), indeks za 1,27 % (2,00 % v HUF), indeks DAX za 1,44 % (0,97 % v HUF), japonski indeks TOPIX za 3,89 % (0,47 % v HUF), indeks EURO STOXX 50 pa za 1,38 % (0,88% v HUF).
December 2024
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Čeprav je centralna banka ZDA, FED, obrestne mere pričakovano znižala za 25 bazičnih točk na 4,5-4,25 %, pa je hkrati znatno znižala tudi napovedi. Sodeč po trgu se z novimi usmeritvami do konca leta 2025 pričakujeta le še 2 znižanji po 25 bazičnih točk, ne več 4-5 znižanj, kot je bilo pričakovano doslej, prav tako pa so se v izjavah večkrat omenjala tveganja inflacije. Posledično se je poviševanje donosov na vrednostne papirje daljših ročnosti navkljub nespremenjenim podatkom o gospodarski dejavnosti nadaljevalo. Število novih delovnih mest se je tudi v mesecu novembru močno povišalo, hkrati pa se inflacija navkljub spodbudi, ki naj bi jo prinesli pričakovani ukrepi administracije prihajajočega predsednika Trumpa, ni umirila. Donos na 10-letne državne obveznice je presegel raven 4,50 %, ki je bila nazadnje zabeležena v mesecu aprilu, pri čemer je bil osnovni tečaj višji za 1 %, hkrati pa se je za 30 bazičnih točk povečal tudi donos na 5-letne državne obveznice in dosegel stopnjo skoraj 4,75 %. Obrestne mere je znižala tudi ECB, in sicer za 25 bazičnih točk na 3 %, hkrati pa v svoji izjavi ni omenila, da je obrestne mere potrebno budno spremljati. Trg si je navedeno potezo razlagal kot znak, da je ECB pripravljena še dodatno znižati obrestne mere ter ubrati bolj umirjen pristop, kar bi pomenilo šibkejši euro. Tudi evro območje se ni moglo izogniti trendu naraščajočih donosov, saj so se donosi na 10-letne državne obveznice povišali za 25-35 bazičnih točk. Glede na to, da nemški kancler Scholz ni prestal nezaupnice in da so bile volitve v Nemčiji razpisane za konec februarja, bi lahko imel pričakovani ohlapnejši pristop k denarni politik pomemben učinek na politične in gospodarske obete na celotni celini. Švicarska centralna banka je obrestne mere znižala bolj kot je bilo pričakovano, z 1 % na 0,5 %, s ciljem okrepiti švicarski frank, in bo o obrestnih merah ponovno odločala v mesecu marcu.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Indeks CETOP, ki predstavlja poslovanje v regiji, se je v mesecu decembru povišal za 2,61 % v EUR (2,18 % v HUF). Med podtrgi je češki trg nadaljeval svojo konstantno rast (4,64 % v lokalni valuti, 4,57 % v HUF). Trg, ki je zabeležil drugo največjo rast v lokalni valuti, 2,30 %, je bil romunski trg (1,92 % v HUF), ki je mesec sklenil v zelenih številkah navkljub razveljavitvi rezultatov predsedniških volitev, ki je sledila volilni mrzlici in navkljub razpisu novih volitev za naslednjo pomlad. Novo najvišjo vrednost je v decembru zabeležil tudi indeks BUX, četudi je mesec sklenil z rastjo zgolj v višini 1,78 %, saj so se tečaji delnic velikih družb povišali zgolj za 2-3 %. Poljski trg je prav tako zaostajal za svojimi konkurenti v regiji, saj je rast znašala zgolj pičlih 0,04 % v lokalni valuti (-0,05 % v HUF).
Globalni delniški trgi v razvoju
Poglavitno vprašanje v mesecu decembru je, ali bo ostra politika uvoznih dajatev dejansko uvedena ali pa gre zgolj za uvodno dejanje v Trumpovi pogajalski taktiki in jo bo svetovna trgovina odnesla bolje, kot je bilo napovedano. Za trge v razvoju (zlasti Kitajsko) gre za nadvse resno vprašanje. Indeks MSCI Emerging Market, ki predstavlja razred sredstev trgov v razvoju, se je z vidika USD nekoliko znižal in izgubil 0,14 % vrednosti. Vendar pa je to v lokalni valuti predstavljalo rast v višini 1,58 %, saj je forint v primerjavi z ameriškim zelencem oslabel. Najbolje so se odrezali azijski delniški trgi, kjer je tajvanski sektor, ki ga poganja industrija polprevodnikov, zabeležil 5,96% rast, kitajski indeks pa 4,4%. Po drugi strani se je korejski indeks, na katerega je močno vplivala domača politična kriza, znižal za -6,37 %, padec po sta zabeležili tudi indijski (-1,09 %) in indonezijski (-3,28 %) delniški trg. Turški trg je zabeležil rahlo rast (+1,34 %), močnejši padec pa so zabeležili trgi v južnoameriški regiji, kjer je brazilski trg izgubil -8,3 %, mehiški pa -1,76 %. Južnoafriški delniški indeks je prav tako zabeležil padec (-4,4 %).
Razviti delniški trgi
Božiček razvitim delniškim trgom ni prinesel visoke rasti, saj so trgi leto zaključili z rahlo korekcijo. Vendar pa prav veliko pritožb glede letnega donosa ni bilo, saj so indeksi na razvitih delniških trgih v letu 2024 ustvarili znatne donose. Indeksi v ZDA so se v navedenem obdobju močno povišali, hkrati pa se je okrepil tudi ameriški dolar, saj so vlagatelji v pričakovanju idej novega predsednika na področju ekonomske politike. Posledično so se najslabše odrezali obrestno občutljivi sektorji in indeksi, vezani na blago. Indeks MSCI World se je v obravnavanem obdobju v lokalni valuti znižal za 2,32 % (1,16 % v HUF), indeks S&P5000 za 2,08 % (1,37 % v HUF), indeks FTSE100 za 2,01 % (2,20 % v HUF), indeks za 1,27 % (2,00 % v HUF), indeks DAX za 1,44 % (0,97 % v HUF), japonski indeks TOPIX za 3,89 % (0,47 % v HUF), indeks EURO STOXX 50 pa za 1,38 % (0,88% v HUF).
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.
