Upravljalci portfeljev OTP skladov
April 2025
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Kancler Friedrich Merz (kandidat) je z drzno potezo z večino v stari zakonodaji sprejel svoj predlog za dvotretjinsko ustavno spremembo osnutka zakona o prestrukturiranju nemškega dolga, ki vojaške obrambne in infrastrukturne naložbe obravnava kot izjeme. Nemški donosi so močno poskočili in 10-letni donos se je kljub korekciji ob koncu meseca povečal za 33 bazičnih točk in končal pri 2,74 %; do konca leta 2025 se pričakujeta dve znižanji obrestnih mer. K temu je pripomogla tudi napoved skupnega obrambnega programa EU v višini 800 milijard EUR, kar je povečalo pričakovanja o rasti v Evropi. Evro se je v primerjavi z dolarjem dvignil za več kot 4 %. Kljub povečani politični zaskrbljenosti zaradi prepovedi, ki jo je sodišče izreklo Le Penovi, so se razponi evroobmočja le malo spremenili.
ECB je skladno s pričakovanji znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 2,50 % in nastalo okolje obrestnih mer označila kot »bistveno manj restriktivno« in s tem potrdila neagresivnost pričakovanj glede obrestnih mer. Inflacija v ZDA se je znižala bolj, kot je bilo pričakovano, na 2,8 %, osnovna inflacija pa na 3,1 %. Ker so tudi ekonomski podatki kazali na oslabitev, so se ameriški donosi zmanjšali. Tudi Fed je izdal slabše napovedi, glede na to da je obrestna mera za sredstva Fed ostala nespremenjena pri 4,50 %, inflacijski učinek carin pa naj bi delno izravnala bolj umirjena pričakovanja glede rasti. Krivulja donosnosti ameriških dvoletnih donosov je bila bolj strma, končali pa so na najnižji ravni od oktobra, in sicer pri 3,89 %; petletni donosi so končali pri 3,95 %, desetletni pa ostali nespremenjeni pri 4,21 %, zaradi česar se je ameriško-evropski razpon donosov zaprl z dveh strani.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Marca je večina delniških indeksov v Srednji in Vzhodni Evropi ponovno zrasla in pokazala relativno moč v primerjavi s primerljivimi zahodnoevropskimi in ameriškimi indeksi. Poljski delniški indeks WIG20 se je v lokalni valuti povečal za 4,26 %, madžarski indeks BUX je konec meseca zabeležil +1,77 %, češki indeks PX pa +6,62 %. Romunski indeks BET je ostal praktično nespremenjen (-0,04 %), avstrijski indeks ATX pa se je v lokalni valuti, prilagojeni za dividende, ustavil na -1,04 %. Analitiki so pričakovanja glede letošnje rasti BDP nekoliko znižali za Madžarsko, zvišali za Poljsko in pustili nespremenjena za Romunijo. Na trgu delnic v primerljivih sektorjih ni bilo bistvenih razlik v uspešnosti. Zaradi še naprej previdne denarne politike v regiji so se valute v tem mesecu le malo spremenile v primerjavi z evrom.
Globalni delniški trgi v razvoju
Globalni delniški trgi so se v tretjem mesecu leta soočali s težkimi razmerami. Proti koncu meseca je ameriška »grožnja s carinami« postajala vse bolj realna, zaradi sočasnega zmanjševanja porabe in negotovega ekonomskega okolja pa je upočasnitev ameriškega gospodarstva postajala vse bolj verjetna. Trgi v razvoju so ostali relativno stabilni, v mnogih primerih so v svojih valutah celo rasli, a je krepitev forinta bistveno zmanjšala njihove donose v domači valuti. Indeks MSCI Emerging Market, ki predstavlja razred sredstev trgov v razvoju, se je v dolarjih povečal za 0,63 %, v forintih pa je padel za -3,04 %. Najuspešnejši trgi so bili Indija (+5,22 %), Južnoafriška republika (+3,6 %) in Brazilija (+1,97 %), medtem ko sta precej izgubila z ameriškim trgom povezan visokotehnološki tajvanski trg (-14,98 %) in turški trg (-10,07 %) po domnevno politično motivirani aretaciji župana Istanbula. Najbolj obtežen kitajski trg je bil po rasti v prejšnjih mesecih v mirovanju (-2,11 %).
Razviti delniški trgi
Evropski delniški trgi so bili v zadnjem mesecu prvega četrtletja bolj volatilni in so končali na nižji ravni. Glavni dejavnik, ki je vplival na razpoloženje na trgih, je bila negotovost glede carin, ki jih namerava uvesti Trumpova administracija. V Nemčiji je bila sprejeta sprememba ustave, s katero so bile nekatere postavke izdatkov izvzete iz prej veljavnega pravila o zgornji meji dolga. V ameriškem gospodarstvu so vlagatelje na previdnost opozorili podatki o poslabšanem zaupanju potrošnikov in gibanjih na trgu dela v tem mesecu. Energetski in industrijski sektor sta bila najuspešnejša v tem obdobju, medtem ko je bila uspešnost tehnološkega sektorja in sektorja trajnega potrošniškega blaga slabša. Indeks MSCI World je v lokalni valuti zabeležil -4,45 %, S&P500 -5,75 %, Nasdaq -7,69 % in DAX -1,72 %, EURO STOXX 50 je v tem obdobju padel za -3,94 %, FTSE100 za -2,58%, japonski TOPIX pa za -0,87%.
April 2025
Ameriški in evropski trgi državnih obveznic
Kancler Friedrich Merz (kandidat) je z drzno potezo z večino v stari zakonodaji sprejel svoj predlog za dvotretjinsko ustavno spremembo osnutka zakona o prestrukturiranju nemškega dolga, ki vojaške obrambne in infrastrukturne naložbe obravnava kot izjeme. Nemški donosi so močno poskočili in 10-letni donos se je kljub korekciji ob koncu meseca povečal za 33 bazičnih točk in končal pri 2,74 %; do konca leta 2025 se pričakujeta dve znižanji obrestnih mer. K temu je pripomogla tudi napoved skupnega obrambnega programa EU v višini 800 milijard EUR, kar je povečalo pričakovanja o rasti v Evropi. Evro se je v primerjavi z dolarjem dvignil za več kot 4 %. Kljub povečani politični zaskrbljenosti zaradi prepovedi, ki jo je sodišče izreklo Le Penovi, so se razponi evroobmočja le malo spremenili.
ECB je skladno s pričakovanji znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 2,50 % in nastalo okolje obrestnih mer označila kot »bistveno manj restriktivno« in s tem potrdila neagresivnost pričakovanj glede obrestnih mer. Inflacija v ZDA se je znižala bolj, kot je bilo pričakovano, na 2,8 %, osnovna inflacija pa na 3,1 %. Ker so tudi ekonomski podatki kazali na oslabitev, so se ameriški donosi zmanjšali. Tudi Fed je izdal slabše napovedi, glede na to da je obrestna mera za sredstva Fed ostala nespremenjena pri 4,50 %, inflacijski učinek carin pa naj bi delno izravnala bolj umirjena pričakovanja glede rasti. Krivulja donosnosti ameriških dvoletnih donosov je bila bolj strma, končali pa so na najnižji ravni od oktobra, in sicer pri 3,89 %; petletni donosi so končali pri 3,95 %, desetletni pa ostali nespremenjeni pri 4,21 %, zaradi česar se je ameriško-evropski razpon donosov zaprl z dveh strani.
Delniški trgi v Srednji in Vzhodni Evropi
Marca je večina delniških indeksov v Srednji in Vzhodni Evropi ponovno zrasla in pokazala relativno moč v primerjavi s primerljivimi zahodnoevropskimi in ameriškimi indeksi. Poljski delniški indeks WIG20 se je v lokalni valuti povečal za 4,26 %, madžarski indeks BUX je konec meseca zabeležil +1,77 %, češki indeks PX pa +6,62 %. Romunski indeks BET je ostal praktično nespremenjen (-0,04 %), avstrijski indeks ATX pa se je v lokalni valuti, prilagojeni za dividende, ustavil na -1,04 %. Analitiki so pričakovanja glede letošnje rasti BDP nekoliko znižali za Madžarsko, zvišali za Poljsko in pustili nespremenjena za Romunijo. Na trgu delnic v primerljivih sektorjih ni bilo bistvenih razlik v uspešnosti. Zaradi še naprej previdne denarne politike v regiji so se valute v tem mesecu le malo spremenile v primerjavi z evrom.
Globalni delniški trgi v razvoju
Globalni delniški trgi so se v tretjem mesecu leta soočali s težkimi razmerami. Proti koncu meseca je ameriška »grožnja s carinami« postajala vse bolj realna, zaradi sočasnega zmanjševanja porabe in negotovega ekonomskega okolja pa je upočasnitev ameriškega gospodarstva postajala vse bolj verjetna. Trgi v razvoju so ostali relativno stabilni, v mnogih primerih so v svojih valutah celo rasli, a je krepitev forinta bistveno zmanjšala njihove donose v domači valuti. Indeks MSCI Emerging Market, ki predstavlja razred sredstev trgov v razvoju, se je v dolarjih povečal za 0,63 %, v forintih pa je padel za -3,04 %. Najuspešnejši trgi so bili Indija (+5,22 %), Južnoafriška republika (+3,6 %) in Brazilija (+1,97 %), medtem ko sta precej izgubila z ameriškim trgom povezan visokotehnološki tajvanski trg (-14,98 %) in turški trg (-10,07 %) po domnevno politično motivirani aretaciji župana Istanbula. Najbolj obtežen kitajski trg je bil po rasti v prejšnjih mesecih v mirovanju (-2,11 %).
Razviti delniški trgi
Evropski delniški trgi so bili v zadnjem mesecu prvega četrtletja bolj volatilni in so končali na nižji ravni. Glavni dejavnik, ki je vplival na razpoloženje na trgih, je bila negotovost glede carin, ki jih namerava uvesti Trumpova administracija. V Nemčiji je bila sprejeta sprememba ustave, s katero so bile nekatere postavke izdatkov izvzete iz prej veljavnega pravila o zgornji meji dolga. V ameriškem gospodarstvu so vlagatelje na previdnost opozorili podatki o poslabšanem zaupanju potrošnikov in gibanjih na trgu dela v tem mesecu. Energetski in industrijski sektor sta bila najuspešnejša v tem obdobju, medtem ko je bila uspešnost tehnološkega sektorja in sektorja trajnega potrošniškega blaga slabša. Indeks MSCI World je v lokalni valuti zabeležil -4,45 %, S&P500 -5,75 %, Nasdaq -7,69 % in DAX -1,72 %, EURO STOXX 50 je v tem obdobju padel za -3,94 %, FTSE100 za -2,58%, japonski TOPIX pa za -0,87%.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Upoštevajte, da so informacije v tem dokumentu aktualne in na voljo na dan izdaje tega dokumenta in ne predstavljajo naložbenega nasveta. Ta dokument je tržno sporočilo. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov.
