Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov
September 2025
Svet je manj prijazen, manj predvidljiv in predvsem bolj oborožen.
Če se je še pred nekaj leti zdelo, da Evropa živi v mirni, udobni postzgodovini, kjer se prepiramo o tem, ali je boljša kava z mlekom ali z ovsenim napitkom ter jemljemo mir kot nekaj samoumevnega, so nas dogodki zadnjih let hitro streznili.
Pred kratkim nas je v svojem značilnem slogu nenadnih in nepredvidljivih izjav spet presenetil Donald Trump, ko je napovedal, da Ukrajina lahko povrne vsa trenutno okupirana ozemlja. Seveda ni nujno, da bo pri tem stališču vztrajal, saj vsi vemo, da sta njegova volja in naklonjenost nestanovitna kot aprilsko vreme. A kljub temu je bil en sam izgovorjen stavek dovolj, da so delnice evropskih orožarskih velikanov dobile nov zagon.
Ob tem dogajanju je znova aktualna stara ekonomska teorija o omejenih virih, tako imenovana razprava o »orožju in maslu«. Vprašanje je, kam bo država namenjala sredstva in kaj bo v prihodnje prioriteta ter kaj to pomeni za alokacijo naših naložb. Vlagatelji v evropsko obrambno industrijo so bili letos bogato nagrajeni, a ob visokih vrednotenjih se pojavlja vprašanje, ali se ta zgodba lahko še nadaljuje.
Bodimo iskreni: Evropa je bila do varnostnega zavetništva Nata precej dolžna. Vsi vemo, da je prav, da držimo dano besedo, in dejstvo, da večina evropskih držav ni spoštovala zavez o izdatkih za obrambo, nam ne more biti v ponos. Poleg načetega ugleda se je to izrazilo tudi v nastali vrzeli v varnostnih sistemih, ki jo je zdaj treba zapolniti. To se zavedajo tudi državni voditelji, ki tokrat delujejo precej bolj odločno in zavezano izpolnjevanju obljub, ki so obenem višje kot kdaj prej.
Če potegnemo črto: stara razprava »orožje ali maslo« je zdaj manj akademska in veliko bolj življenjska kot kadarkoli v zadnjih letih. Geopolitične napetosti silijo vlade, da izbirajo varnost (orožje) pred blagostanjem (maslom). In čeprav se sliši hladno, trgi to podpirajo. Na krilih večjih zavez glede oboroževanja, nemškega odstopa od ortodoksne fiskalne politike, ruskih provokacij in vse jasnejšega zavedanja, da ZDA niso več tako zanesljiv partner kot nekoč, zgodba orožarske industrije kljub močni rasti najbrž še ni povsem izpeta. Zgodba pa poleg očitnih naložbenih zmagovalcev s seboj vleče priložnosti tudi na področju kibernetske varnosti, logistike in številnih drugih podpornih področjih vojaške industrije.
Za povprečnega Evropejca, ki bi raje kupil maslo kot oklepnik, to ni dobra novica. A hkrati prinaša grenko spoznanje: svet postaja manj prijazen, manj predvidljiv in predvsem bolj oborožen. Temu pa moramo na žalost prilagoditi tudi naložbene odločitve.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
