Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
November 2025
Inflacija na globalni ravni ne predstavlja več grožnje.
Globalni delniški trgi vstopajo v konec leta s pozitivnim momentom na krilih odličnih poslovnih rezultatov, dobre makroekonomske slike in stagnacije geopolitičnih zapletov. Vsi pomembnejši delniški indeksi razvitih držav so v lokalnih valutah letos dosegli rast, ki je višja od desetih odstotkov. V nasprotju s preteklimi leti, ko so predvsem kitajske delnice doživljale borzno kalvarijo, se je letos »veselici« pridružil tudi indeks delnic držav razvoju. Dejstvo pa ostaja, da je najvišja rast tako vrednosti delnic kot tudi dobičkov in prodaje močno osredotočena na tehnološki sektor, ki ga poganja razvoj umetne inteligence in z njo povezanih investicij. Združene države Amerike, kljub drugačnim napovedim in špekulacijam, še naprej izkazujejo odpornost gospodarstva, ki še vedno raste najhitreje med državami skupine G7. Glavni razlog za to je vseobsegajoče investiranje v umetno inteligenco in z njo povezano infrastrukturo, ki je po vsej verjetnosti gospodarsko rast obvarovalo pred nekoliko izrazitejšim upadom, predvsem na račun uvedenih carin in višjih obrestnih mer. Inflacija sicer vztraja nekoliko nad ciljno vrednostjo, okoli tri odstotke, a se je stabilizirala in ne predstavlja srednjeročne »grožnje« pred ponovnim porastom, zato ameriška centralna banka postopoma znižuje obrestno mero, ki bi jo po mnenju večine analitikov v letu 2026 lahko še dodatno znižala za slabo odstotno točko. Vsekakor je pa ameriška centralna banka v poziciji, ki ji omogoča razmeroma visoko fleksibilnost pri oblikovanju obrestnih mer, kar je za kapitalske trge pozitivno.
V Evropi rast ostaja skromna, a stabilna, inflacija se giblje blizu cilja Evropske centralne banke pri dveh odstotkih, kar omogoča centralni banki ohranjanje spodbujevalne monetarne politike. Trgi v razvoju kažejo ciklično odpornost z rastjo nekoliko nad štirimi odstotki, vendar njihovo dolgoročno perspektivo omejujejo strukturni izzivi, kot sta staranje prebivalstva in s carinami upočasnjena oziroma spremenjena svetovna trgovina. Kitajska ob velikih fiskalnih spodbudah počasi okreva, medtem ko nekateri ključni izzivi še naprej ostajajo in omejujejo bolj izrazito rast gospodarstva. Sočasno se še naprej sooča z deflacijskimi pritiski, kar je vsekakor znak, da cilj prebuditve notranje potrošnje še ni dosežen.
Umetna inteligenca in njen celotni infrastrukturni ekosistem je v zgolj treh letih prerasel iz naložbene teme v generator makroekonomske rasti, in to na globalni ravni. Mednarodni denarni sklad del rasti, ki je višji od drugih držav iz skupine G7, pripisuje investicijam na področju umetne inteligence, medtem ko BlackRock trenutno obdobje opisuje kot »racionalno evforijo«, v kateri umetna inteligenca hkrati prispeva k rasti delniških indeksov in največji del investicij v realnem gospodarstvu, ki so v nasprotju s preteklimi investicijsko intenzivnimi obdobji tokrat v veliki meri financirane iz tekočih denarnih tokov, in ne s finančnim vzvodom.
Trošenje za investicije
Ogromni izdatki za podatkovne centre, polprevodnike in oblačno infrastrukturo hkrati zahtevajo ogromne izdatke tehnoloških velikanov, a po drugi strani hkrati ustvarjajo nadpovprečno visoke rasti prodaje in dobičkov. To pa je glavna razlika med tokratno situacijo razpona umetne inteligence in primerjavo z obdobjem.com ob koncu prejšnjega stoletja, ko so podjetja z visoko tržno kapitalizacijo poslovala z izgubo. To pomeni, da je tokrat podjetjem uspelo del investicij že v samem začetku pretvoriti v dobiček. Šest tehnoloških velikanov, ki so najbolj povezani z razvojem umetne inteligence (Microsoft, Nvidia, Amazon, Meta, Alphabet – Google in Apple), je zgolj v enem četrtletju skupaj ustvarilo 570 milijard dolarjev prihodkov in 148 milijard dolarjev čistega dobička. Povprečna rast čistega dobička je na letni ravni znašala 28 odstotkov, kar pojasni rast delnic omenjenih podjetij na borzi. Dejstvo pa je, da so zunaj sveta umetne inteligence rezultati podjetij nekoliko skromnejši in temu primerno je tudi rast delnic »preostalega« sveta nekoliko nižja.
Iz zgoraj omenjenih razlogov analitiki do konca leta ostajajo previdno optimistični in prav tako zmerno optimistično pričakujejo prihodnje leto. JPMorgan, denimo, za leto 2026 pričakuje bolj enakomerno rast dobičkov med panogami, ko naj bi predvsem manjša podjetja začela dohitevati tehnološke velikane. Podobno se pričakuje tudi za evropska podjetja, in sicer rast dobičkov nekje v rangu od deset do 12 odstotkov. Trgi v razvoju medtem ostajajo precej selektivni. Tako letošnja rast kitajskih delnic postaja vse bolj utemeljena in vzdržna predvsem na račun fiskalnih spodbud in investicij v umetno inteligenco ter električnih avtomobilov. Za Indijo se pričakuje nadaljevanje nadpovprečne rasti gospodarstva, ki je podprto z davčnimi spodbudami. Kljub temu določena tveganja ostajajo, kot so geopolitične napetosti in potencialni trgovinski spori. Dejstvo pa je, da inflacija na globalni ravni ne predstavlja več grožnje, centralne banke so prešle iz zaviralnih v zmerno spodbujevalne denarne politike z razmeroma visoko ravnjo fleksibilnosti, kar se navsezadnje izraža v napovedih analitikov, od katerih nihče za leto 2026 ne napoveduje možnosti recesije.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
