Triglav Skladi novica 9.7.2025 | OTP banka

Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov   

Julij 2025

Ameriški predsednik Donald Trump s stopnjujočim pritiskom na centralno banko Fed znova dviguje prah na finančnih trgih. Grožnje neodvisnosti Feda, padci donosov obveznic in oslabitev dolarja odpirajo ključno vprašanje: kako dolgo lahko vlagatelji še ohranijo zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema?

Trumpov napad na neodvisnost centralne banke

Med številnimi frontami, ki jih je odprl ameriški predsednik Donald Trump, je tudi javna kritika predsednika Ameriške centralne banke (Fed), Jeroma Powella. V zadnjih tednih se je ta še zaostrila. Trump Powella obtožuje, da z zadržanostjo pri zniževanju obrestnih mer zavira gospodarsko rast in državo stane »celo premoženje«. Mnogi v teh napadih vidijo grožnjo neodvisnosti Feda – temeljnega stebra zaupanja vlagateljev in dolgoročne stabilnosti trga. Verodostojnost centralne banke je ključna za stabilnost valute, dolga in celotnega finančnega sistema.

Premiki na trgu obveznic in valut

Zahtevani donosi na 10-letne ameriške obveznice so v zadnjem mesecu padli za približno 0,2 odstotne točke in trenutno znašajo okoli 4,3 %, kar nakazuje, da trg resno upošteva možnost uresničitve Trumpovih pritiskov. Drugače pa je pri kazalcih zaupanja vlagateljev, ki jih lahko merimo z različnimi parametri. Oslabitev ameriškega dolarja – ta je v prvi polovici leta v primerjavi z evrom izgubil skoraj 12 % (le v juniju 3,7 %) – ter preusmeritev kapitala v Evropo in trge v razvoju kažeta, da se zaupanje v ameriški finančni sistem zmanjšuje.

Za primerjavo: v Evropi se donosi 10-letnih državnih obveznic niso bistveno spremenili in ostajajo v razponu od 2,6 % za nemške do približno 3,5 % za italijanske obveznice. Zaradi zmanjševanja razlik v donosnosti so nekoliko bolje odrezane države z nižjo bonitetno oceno, podobno pa velja tudi za podjetniške obveznice z nižjo boniteto, ki beležijo rast vrednosti.

Obeti za obrestne mere v ZDA in Evropi

Seveda pa ni prav, da vse zasluge za padanje zahtevanih donosov v ZDA pripišemo Trumpu. Obstajajo tudi drugi dejavniki. Inflacijski učinki trgovinskih vojn so za zdaj še omejeni, na trgu dela pa se kažejo prvi znaki ohlajanja. Mesečna sprememba števila zaposlenih v zasebnem sektorju je bila junija letos prvič negativna po marcu 2023. Prav tako nizko razmerje med prostimi delovnimi mesti in številom brezposelnih – trenutno 1,07 – ne ustvarja dodatnih inflacijskih pritiskov. To razmerje ostaja nižje v primerjavi z obdobjem pred pandemijo.

Med večjimi investicijskimi bankami je Goldman Sachs prestavil pričakovani termin naslednjega znižanja obrestne mere Feda iz decembra na september in za letos napoveduje tri znižanja po 0,25 odstotne točke. Podobno tudi Morgan Stanley zaradi šibkejših podatkov s trga dela pričakuje več zaporednih znižanj. Tudi terminske pogodbe za ključno obrestno mero do konca leta predvidevajo padec na 3,75 %, kar je 0,25 odstotne točke manj kot pred nekaj meseci.

Glede na trenutno znane okoliščine je pričakovati nadaljnje zniževanje obrestne mere v ZDA – v obdobju enega leta morda tudi za eno odstotno točko ali več. Pot do tja pa je zaradi številnih negotovosti še vedno nepredvidljiva. V Evropi se obeta še kakšno znižanje po 0,25 odstotne točke, nato pa morebitna stabilizacija obrestnih mer v bližini ravni ciljne inflacije. Vse to bi lahko prispevalo k postopni rasti cen obveznic – če se seveda gospodarske razmere v prihodnjih mesecih bistveno ne zaostrijo.


Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem