Triglav Investments novica 9. 3. 2026

Radivoj Pregelj, višji upravljavec individualnih portfeljev

Marec 2026

Investitorji ponovno tehtajo inflacijska tveganja.

Ameriško-izraelski napad na Iran je bolj kot delniške presenetil obvezniške trge. Če so obveznice še pred napadom prinašale skoraj najnižje donosnosti v zadnjem letu – tudi zaradi umirjanja inflacije po svetu –, se je po napadu slika hitro spremenila.

Višje cene nafte, ki so se od začetka leta zvišale za že približno tretjino, v zadnjem tednu pa za skoraj 20 odstotkov, so med investitorji sprožile strah, da bi lahko ponovno pospešile inflacijo. Podoben učinek smo videli po ruskem napadu na Ukrajino. V takšnem okolju bi bile centralne banke lahko znova prisiljene zaostriti denarno politiko oziroma odložiti zniževanje obrestnih mer.

V ZDA so analitiki še pred kratkim pričakovali, da bo ameriška centralna banka Fed letos vsaj dvakrat, morda celo trikrat znižala ključno obrestno mero. Zdaj so se ta pričakovanja zmanjšala za polovico. Podoben trend je opaziti tudi v Evropi, kjer analitiki ponovno pripisujejo večjo verjetnost celo enemu dvigu ključne obrestne mere do konca leta.

Še pred tednom dni je prevladovalo prepričanje, da je boj z inflacijo v večini razvitega sveta tako rekoč dobljen. Januarja je inflacija v območju z evrom znašala le 1,5 odstotka, v ZDA 2,4 odstotka, na Japonskem 1,7 odstotka, tudi v Veliki Britaniji se je v zadnjem obdobju občutno znižala na približno tri odstotke. Posledično so se zniževale zahtevane donosnosti obveznic, njihove cene – ki se z donosnostjo gibajo obratno sorazmerno – pa so rasle. Evropske državne obveznice so bile tako do izbruha konflikta skoraj dva odstotka v plusu.

V enem tednu so velik del teh dobičkov že izgubile. Najbolj so bile izpostavljene obveznice perifernih držav in obveznice z nižjo bonitetno oceno. Italijanske državne obveznice so tako izgubile približno dvakrat več kot nemške – donosnost se je zvišala za 36 bazičnih točk oziroma 0,36 odstotne točke. Trenutno presega 3,5 odstotka. Povečale so se tudi razlike v donosnosti med podjetniškimi in državnimi obveznicami.

Za zanesljivejše napovedi bo verjetno treba počakati še nekaj časa, da se razmere nekoliko umirijo. Ključno vprašanje ostaja gibanje cen nafte in zemeljskega plina. To bo odvisno predvsem od tega, ali bodo naftni tankerji lahko spet prečkali Hormuško ožino, ter od tega, kako široko se bo konflikt razširil med države proizvajalke nafte.

Pri oceni možnih posledic se lahko ozremo tudi v preteklost. Ob iraški vojni v začetku devetdesetih let je cena nafte poskočila za skoraj 150 odstotkov. To je povzročilo dvig skupne inflacije za približno dve odstotni točki, medtem ko se je osnovna inflacija – ki je manj neposredno odvisna od cen energentov – zvišala za približno 0,7 odstotne točke.

Tokrat bi bil lahko vpliv na inflacijo časovno omejen in nekoliko manjši, kot trenutno predvidevajo finančni trgi. Kljub temu bodo obvezniški trgi verjetno še nekaj časa ostali pod pritiskom.

Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.

Več o tem