Roman Zidarn, specialist na področju analiz
Marec 2026
Leto 2025 je potrdilo paradoks sodobnih kapitalskih trgov. Tehnološki velikani, umetna inteligenca, novi borzni vrhovi in občutek, da se vse pomembno dogaja znotraj borznih indeksov S&P 500 in NASDAQ. Medtem ko so bili nekateri drugi razviti in nastajajoči trgi uspešnejši. Pod površjem se očitno dogajajo premiki v sentimentu, ki zaslužijo več pozornosti.
Ko kupimo ameriške delnice, spontano kupimo še dolar. In potem se lahko zgodi, da podjetja v ZDA delajo vse prav, tečaji rastejo, naš rezultat v evrih pa je skromnejši, ker se evro okrepi. Zgodba lanskega leta. Valuta zna biti tih, a zelo odločen sovlagatelj. Valutno zavarovanje? Lahko, vendar ni zastonj. V praksi pomeni, da izbiramo med valutnim tveganjem in stroškom, ki ga mnogi pri preprostih »kupim indeks in pozabim« strategijah ne upoštevajo.
Razen odmikanja od ameriške valute so na obzorju še drugi razlogi za potencialno naložbeno rotacijo. Ne kot naključna ali špekulativna anomalija, lahko kot odsev razkoraka v vrednotenjih in spremembe makroekonomskega režima.
Ameriške delnice so vstopile v leto z večkratniki, ki presegajo dolgoročna povprečja in predpostavljajo skoraj popolno rast dobičkov in stabilno financiranje. Trgi zunaj ZDA so se trgovali bližje dolgoročnim povprečjem oziroma zgodovinskim normam. Ker so začetna vrednotenja napovedniki prihodnjih donosov, tak razkorak ustvarja asimetrijo. Dragi trgi imajo malo prostora za razočaranje, cenejši pa ne potrebujejo izjemnih predpostavk za doseganje solidnih rezultatov.
Vzporedno s tem se odvija investicijski cikel umetne inteligence, ki presega borzni narativ. Predvsem ameriški tehnološki giganti pospešeno vlagajo v podatkovne centre, čipe, infrastrukturo, razvoj. Ti izdatki se neposredno odražajo v rasti BDP kot fiksne investicije. V zadnjem četrtletju lanskega leta so predstavljale 60 odstotkov rasti ameriškega BDP. Zanimivo je, da so UI-investicije dejansko »nadomestile« upad ostalih fiksnih investicij. Nazorna refleksija resničnega prehajanja gospodarstva v nov tehnološki režim. In če je za klasične ekonomske teorije veljalo, da gospodarstvo poganja borzo, že nekaj časa velja obratno. Borzni optimizem ustvarja premoženjski učinek, ta spodbuja potrošnjo (ključno komponento BDP) in investicije, investicije pa potem spodbujajo nadaljnjo rast in dobičke. Povratna zanka med realnim sektorjem in finančnimi trgi je torej vzpostavljena. Krog je sklenjen, dokler se zgodba drži.
Ta zgodba temelji na produktivnosti. Če orodja umetne inteligence povečajo učinkovitost dela in optimizirajo procese, to lahko pomeni trajnejši dvig potencialne rasti gospodarstev. Vendar pa produktivnost, obljubljeni »sveti gral« umetne inteligence, običajno ne skoči čez noč. Zgodovina tehnoloških prebojev je precej dosledna. Najprej pride investicijski razcvet, produktivnost pa se pogosto pokaže šele kasneje. Vmes je obdobje, ko so pričakovanja visoka, tveganja pa zbrana v peščici podjetij.
Ko je preveč kapitala skoncentriranega v nekaj imenih, je trg kot stolp iz kart. Deluje stabilno, dokler ne zapiha.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
