Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Junij 2025
Geopolitične napetosti, ki izhajajo iz napadov na ključne strateške cilje, kot so vojaške in jedrske lokacije, pogosto sprožijo val negotovosti, ki se hitro odraža na finančnih trgih. Nedavni napad ZDA na iranske jedrske objekte je povečal strah pred širjenjem vojne v regiji, kar ima potencial za pomemben vpliv na globalne finančne trge. V zgodovini so podobni napadi in vojaški spopadi že povzročili dramatične premike na borzah, zlasti v smislu gibanja glavnih indeksov, cen surovin, valutnih tečajev in obrestnih mer. Kaj se lahko torej naučimo iz preteklih dogodkov?
Delniški indeksi: Kratkoročna nihajnost, dolgoročna stabilnost
Osrednji ameriški borzni indeks S&P 500 ob takšnih šokih pogosto na začetku doživi povečano nihajnost, vendar je zgodovina pokazala, da se trgi na dolgi rok običajno stabilizirajo. V času zalivske vojne (1990 - 1991) je S&P 500 doživel 20-odstotni padec v lokalni valuti, a je že v naslednjih mesecih zabeležil močan popravek navzgor. Še bolj očiten primer je bil napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 2001. Od vrha v avgustu je indeks izgubil dobrih 18 odstotkov, a so se trgi v nekaj mesecih povrnili k rasti. Takšni dogodki običajno povzročijo strah med vlagatelji, vendar v času geopolitičnih kriz centralne banke običajno ukrepajo z nižanjem obrestnih mer, da bi spodbudile gospodarstvo in ublažile negativne učinke na trge.
Cena nafte: Šok pri dobavi in pretnja inflacije
Cena nafte je najbolj občutljiva za vojaške napade, še posebej na Bližnjem vzhodu, kjer so ključni naftni izvozni prehodi, kot je Hormuška ožina, pomembne dobavne poti za petino svetovne porabe nafte. Po napadu na iranske jedrske objekte bi lahko prišlo do podobnih skokov v cenah nafte, kot smo jih videli med napadi na naftne infrastrukture v preteklosti. Ko so bile v času Zalivske vojne leta 1990 ogrožene zaloge in transport nafte, je cena nafte v nekaj mesecih zrasla za več kot 60 odstotkov. Kljub tem sunkovitim skokom so cene po umiritvi konflikta ponovno padle.
Temeljni vzorec je vedno povezan s strahom pred motnjami v oskrbi. Analize kažejo, da bi v tokratnem primeru prekinitve izvoznih tokov skozi Hormuško ožino cena severnoameriške nafte Brent lahko zrasla na 110 dolarjev za sod. Cena nafte je že z napadi med Izraelom in Iranom poskočila s slabih 65 dolarjev na 77 dolarjev za sod. Kadar cene surovin, kot je nafta, občutno zrastejo, se običajno poveča tudi inflacija - še posebej v državah, ki so močno odvisne od uvoza energije. V primeru, da bi se situacija v Iranu poslabšala in trajala dlje časa, bi to lahko povzročilo zvišanje inflacijskih pričakovanj v ZDA in po svetu. Ta scenarij bi verjetno imel vpliv tudi na obrestne mere in odločanje centralnih bank.
Zgodovina ponuja opozorila, vendar ne zagotavlja enakega poteka
Čeprav pretekli dogodki jasno kažejo, da geopolitične napetosti pogosto vodijo v kratkoročne premike na trgih, se trgi običajno stabilizirajo in najdejo ravnotežje, ko so prvotni strahovi premagani. Napadi na strateške cilje, kot so jedrski objekti, povzročijo negotovost, a zgodovina kaže, da so trgi sposobni absorbirati te šoke, zlasti ob ukrepih centralnih bank in fiskalni stimulaciji.
Medtem sta Iran in Izrael že podpisala premirje. Tokrat se je odvilo presenetljivo hitro. Trump verjame, da bo dogovor obstal. Ali ima prav, pa bo pokazal čas.
Junij 2025
Geopolitične napetosti, ki izhajajo iz napadov na ključne strateške cilje, kot so vojaške in jedrske lokacije, pogosto sprožijo val negotovosti, ki se hitro odraža na finančnih trgih. Nedavni napad ZDA na iranske jedrske objekte je povečal strah pred širjenjem vojne v regiji, kar ima potencial za pomemben vpliv na globalne finančne trge. V zgodovini so podobni napadi in vojaški spopadi že povzročili dramatične premike na borzah, zlasti v smislu gibanja glavnih indeksov, cen surovin, valutnih tečajev in obrestnih mer. Kaj se lahko torej naučimo iz preteklih dogodkov?
Delniški indeksi: Kratkoročna nihajnost, dolgoročna stabilnost
Osrednji ameriški borzni indeks S&P 500 ob takšnih šokih pogosto na začetku doživi povečano nihajnost, vendar je zgodovina pokazala, da se trgi na dolgi rok običajno stabilizirajo. V času zalivske vojne (1990 - 1991) je S&P 500 doživel 20-odstotni padec v lokalni valuti, a je že v naslednjih mesecih zabeležil močan popravek navzgor. Še bolj očiten primer je bil napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 2001. Od vrha v avgustu je indeks izgubil dobrih 18 odstotkov, a so se trgi v nekaj mesecih povrnili k rasti. Takšni dogodki običajno povzročijo strah med vlagatelji, vendar v času geopolitičnih kriz centralne banke običajno ukrepajo z nižanjem obrestnih mer, da bi spodbudile gospodarstvo in ublažile negativne učinke na trge.
Cena nafte: Šok pri dobavi in pretnja inflacije
Cena nafte je najbolj občutljiva za vojaške napade, še posebej na Bližnjem vzhodu, kjer so ključni naftni izvozni prehodi, kot je Hormuška ožina, pomembne dobavne poti za petino svetovne porabe nafte. Po napadu na iranske jedrske objekte bi lahko prišlo do podobnih skokov v cenah nafte, kot smo jih videli med napadi na naftne infrastrukture v preteklosti. Ko so bile v času Zalivske vojne leta 1990 ogrožene zaloge in transport nafte, je cena nafte v nekaj mesecih zrasla za več kot 60 odstotkov. Kljub tem sunkovitim skokom so cene po umiritvi konflikta ponovno padle.
Temeljni vzorec je vedno povezan s strahom pred motnjami v oskrbi. Analize kažejo, da bi v tokratnem primeru prekinitve izvoznih tokov skozi Hormuško ožino cena severnoameriške nafte Brent lahko zrasla na 110 dolarjev za sod. Cena nafte je že z napadi med Izraelom in Iranom poskočila s slabih 65 dolarjev na 77 dolarjev za sod. Kadar cene surovin, kot je nafta, občutno zrastejo, se običajno poveča tudi inflacija - še posebej v državah, ki so močno odvisne od uvoza energije. V primeru, da bi se situacija v Iranu poslabšala in trajala dlje časa, bi to lahko povzročilo zvišanje inflacijskih pričakovanj v ZDA in po svetu. Ta scenarij bi verjetno imel vpliv tudi na obrestne mere in odločanje centralnih bank.
Zgodovina ponuja opozorila, vendar ne zagotavlja enakega poteka
Čeprav pretekli dogodki jasno kažejo, da geopolitične napetosti pogosto vodijo v kratkoročne premike na trgih, se trgi običajno stabilizirajo in najdejo ravnotežje, ko so prvotni strahovi premagani. Napadi na strateške cilje, kot so jedrski objekti, povzročijo negotovost, a zgodovina kaže, da so trgi sposobni absorbirati te šoke, zlasti ob ukrepih centralnih bank in fiskalni stimulaciji.
Medtem sta Iran in Izrael že podpisala premirje. Tokrat se je odvilo presenetljivo hitro. Trump verjame, da bo dogovor obstal. Ali ima prav, pa bo pokazal čas.
