Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Julij 2025
Prvo polovico leta je na svetovnih kapitalskih trgih odločilno zaznamoval nenavadno strm in silovit padec ameriškega dolarja, zaradi česar se vlagatelji v Evropi pravzaprav na zavedamo, kakšno nepričakovano evforijo rasti doživljajo svetovni delniški trgi v zadnjih treh mesecih, z rekordnimi vrednostmi borznih indeksov in donosi, ki v dolarjih presegajo 11 odstotkov.
Po drugi strani je zanimivo, da je letošnja povprečna vrednost ameriškega zelenca, ki je sicer zdrsnil z 1,02 na 1,16 dolarja za evro, skoraj natanko enaka povprečnemu tečaju dolarja v zadnjem desetletju pri okoli 1,11 dolarja. Še en dokaz, kako je za mirno spanje vlagateljev pomembno razumevanje in interpretacija gibanja na finančnih trgih skozi nekoliko daljšo časovno perspektivo.
Živimo v svetu, v katerem nas z vseh strani bombardirajo z neskončno poplavo nadležnih informacij in statistik z ničelno ali celo negativno uporabno vrednostjo. Ali lahko to spoznanje obrnemo sebi v prid in izboljšamo donose svojega finančnega premoženja? Da, lahko, ker imajo običajni »nepoučeni« vlagatelji, v nasprotju s splošnim prepričanjem, dejansko neverjetno prednost pred »sofisticiranimi« profesionalnimi udeleženci na trgih. Ti že zaradi svoje poklicne deformacije nimajo privilegija popolnega odklopa od finančnih trgov, ki bo s časom vedno bolj dragocen. Predstavljajte si, da ste preudarni vlagatelj z območja evra, ki vlagate dolgoročno in razumete osnovna pravila igre na delniških trgih. Ta teden ste prvič letos pogledali, kaj se dogaja z vašimi globalnimi delniškimi skladi. Kaj bi rekli? Nič posebnega, recimo nekaj takega: »Aha, vidim, da je moj delniški portfelj ostal približno tam, kjer je bil v začetku leta, vendar pa je kupna moč mojih evrov v primerjavi z dolarjem zrasla za okoli 15 odstotkov, kar sploh ni slabo in mi bo omogočilo cenejše potovanje po svetu …« To je to, vse ostalo je nesmiselna drama in nekoristna navlaka v življenju, ki je (pre)kratko in čudovito, zato pustite denarju, da dela za vas, sami pa raje počnite kaj drugega, kar vas izpolnjuje in osrečuje.
Kot pravi kvantitativni strateg Julian Emanuel iz podjetja Evercore ISI, imajo delniški trgi še precej prostora za rast, ker so »kljub kratkoročni negotovosti trenutno odsotni vsi štirje dejavniki, ki običajno pokopljejo bikovske trge: recesija, zviševanje obrestnih mer s strani centralne banke, skok donosnosti obveznic in izjemno visoka vrednotenja delnic.«
Po drugi strani obstaja nevarnost, da trgi podcenjujejo zaplete, povezane s carinskimi pogajanji, in da se lahko ob zaostritvi Trumpove retorike v prihodnjih tednih znova spotaknejo na carinskem bananinem olupku. Posebej če upoštevamo »šokantne« podatke iz raziskave Bank of America, da še nikoli v zadnjih dvajsetih letih niso zabeležili tako izjemne rasti apetita po tveganju pri institucionalnih vlagateljih, kot smo ji priča v zadnjih treh mesecih. Bomo videli. Ne pozabimo, da trgi še vedno jezdijo na vročem tehnološkem valu umetne inteligence, na Wall Streetu pa na splošno velja, da je pohlep oziroma požrešnost vlagateljev vedno veliko težje preobrniti kot strah.
Julij 2025
Prvo polovico leta je na svetovnih kapitalskih trgih odločilno zaznamoval nenavadno strm in silovit padec ameriškega dolarja, zaradi česar se vlagatelji v Evropi pravzaprav na zavedamo, kakšno nepričakovano evforijo rasti doživljajo svetovni delniški trgi v zadnjih treh mesecih, z rekordnimi vrednostmi borznih indeksov in donosi, ki v dolarjih presegajo 11 odstotkov.
Po drugi strani je zanimivo, da je letošnja povprečna vrednost ameriškega zelenca, ki je sicer zdrsnil z 1,02 na 1,16 dolarja za evro, skoraj natanko enaka povprečnemu tečaju dolarja v zadnjem desetletju pri okoli 1,11 dolarja. Še en dokaz, kako je za mirno spanje vlagateljev pomembno razumevanje in interpretacija gibanja na finančnih trgih skozi nekoliko daljšo časovno perspektivo.
Živimo v svetu, v katerem nas z vseh strani bombardirajo z neskončno poplavo nadležnih informacij in statistik z ničelno ali celo negativno uporabno vrednostjo. Ali lahko to spoznanje obrnemo sebi v prid in izboljšamo donose svojega finančnega premoženja? Da, lahko, ker imajo običajni »nepoučeni« vlagatelji, v nasprotju s splošnim prepričanjem, dejansko neverjetno prednost pred »sofisticiranimi« profesionalnimi udeleženci na trgih. Ti že zaradi svoje poklicne deformacije nimajo privilegija popolnega odklopa od finančnih trgov, ki bo s časom vedno bolj dragocen. Predstavljajte si, da ste preudarni vlagatelj z območja evra, ki vlagate dolgoročno in razumete osnovna pravila igre na delniških trgih. Ta teden ste prvič letos pogledali, kaj se dogaja z vašimi globalnimi delniškimi skladi. Kaj bi rekli? Nič posebnega, recimo nekaj takega: »Aha, vidim, da je moj delniški portfelj ostal približno tam, kjer je bil v začetku leta, vendar pa je kupna moč mojih evrov v primerjavi z dolarjem zrasla za okoli 15 odstotkov, kar sploh ni slabo in mi bo omogočilo cenejše potovanje po svetu …« To je to, vse ostalo je nesmiselna drama in nekoristna navlaka v življenju, ki je (pre)kratko in čudovito, zato pustite denarju, da dela za vas, sami pa raje počnite kaj drugega, kar vas izpolnjuje in osrečuje.
Kot pravi kvantitativni strateg Julian Emanuel iz podjetja Evercore ISI, imajo delniški trgi še precej prostora za rast, ker so »kljub kratkoročni negotovosti trenutno odsotni vsi štirje dejavniki, ki običajno pokopljejo bikovske trge: recesija, zviševanje obrestnih mer s strani centralne banke, skok donosnosti obveznic in izjemno visoka vrednotenja delnic.«
Po drugi strani obstaja nevarnost, da trgi podcenjujejo zaplete, povezane s carinskimi pogajanji, in da se lahko ob zaostritvi Trumpove retorike v prihodnjih tednih znova spotaknejo na carinskem bananinem olupku. Posebej če upoštevamo »šokantne« podatke iz raziskave Bank of America, da še nikoli v zadnjih dvajsetih letih niso zabeležili tako izjemne rasti apetita po tveganju pri institucionalnih vlagateljih, kot smo ji priča v zadnjih treh mesecih. Bomo videli. Ne pozabimo, da trgi še vedno jezdijo na vročem tehnološkem valu umetne inteligence, na Wall Streetu pa na splošno velja, da je pohlep oziroma požrešnost vlagateljev vedno veliko težje preobrniti kot strah.
