Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Marec 2026
Borzni indeksi se na spopade na Bližnjem vzhodu zaenkrat niso odzvali s paniko, kakršno bi pričakovali. Ameriški indeks S&P 500 je od začetka napadov pa do preteklega petka, 13. marca, v evrih izgubil manj kot dva odstotka. Trgi so v zadnjih letih postali nekoliko bolj odporni na geopolitični »hrup«, vendar tokratna kriza prinaša tveganja, ki bi lahko bila dolgotrajna.
Za svetovno gospodarstvo je bil to še en turbulentni teden, ki finančnim trgom ni pustil veliko varnih zatočišč. Z eskalacijo vojne na Bližnjem vzhodu je postalo vse težje določiti hitro izvedljive "izhode" za sprti strani. Posledično se je razblinilo upanje mnogih, da bo ponovni zagon proizvodnje in odpreme nafte hiter. Ekonomsko-finančne posledice te vojne so se tako premaknile s kratkoročnih motenj na dolgoročnejše, zdaj pa obstaja večja verjetnost strukturne škode, katere popravilo bi po koncu konflikta lahko trajalo mesece.
Negativni učinki vojne razkrivajo gospodarske ranljivosti. Nekatere so očitne že dlje časa, kot je vztrajna inflacija v ZDA, druge so se pojavile nepričakovano, vključno s podatki prejšnjega tedna, da se je rast ameriškega gospodarstva upočasnjevala že precej pred napadi ZDA in Izraela na Iran. Revizije ameriškega BDP so rast v četrtem četrtletju lani prepolovile z 1,4 na 0,7 odstotka, medtem ko je bila potrošnja v januarju v bistvu nespremenjena. Kar zadeva ameriško inflacijo, je prednostni kazalnik Feda (jedrni PCE) ostal trdovraten, pri 3,1 %, kar je že šesto zaporedno leto nad ciljno vrednostjo.
Sprte strani so pokazale pripravljenost na novo, nevarnejšo fazo konflikta z napadi na energetsko infrastrukturo - mejo, ki sta jo tako Iran kot ZDA prej oklevala prestopiti. Medtem ko se Trump trudi na vse možne načine ponovno vzpostaviti promet skozi Hormuško ožino, je cena nafte Brent od izbruha spopadov, 28. februarja, poskočila z 71 na več kot 104 dolarje za sod. Za povprečnega potrošnika to ni le številka na borznih zaslonih. Skok cen bencina, dizla in letalskega goriva deluje kot »prikriti davek«, ki zmanjšuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev in zvišuje stroške logistike za podjetja.
Naraščajoči stroški energije pa ne ogrožajo le stare industrije, temveč tudi najsodobnejše sektorje. Razvoj umetne inteligence, ki je bil glavni motor rasti v zadnjem letu, je energetsko izjemno potraten. Pomanjkanje plina in elektrike bi lahko neposredno upočasnilo proizvodnjo polprevodnikov in delovanje podatkovnih centrov, kar bi ohladilo navdušenje v tehnološkem sektorju.
Razen ob morebitnem diplomatskem preboju dogodki preteklega tedna ne dajejo veliko upanja na olajšanje. Večja, kot bo eskalacija vojne, večje je tveganje, da bodo posledice presegle zgolj skok cen energije in stroškov zadolževanja ter vključevale širše inflacijske pritiske, nižjo rast, višjo brezposelnost in večje tveganje sistemske finančne nestabilnosti.
Teden pred nami
Običajno bi bil fokus tega tedna na obsežnem koledarju centralnih bank, z zasedanji v osmih od desetih največjih gospodarstev (G-10), vključno z Bank of England, Bank of Japan, ECB in Fedom. Vendar pa bo kljub pozornosti na ta srečanja primarni fokus ostal na vojni ter njenih neposrednih in dolgoročnih posledicah.
Vojna je temeljito zapletla obete politike. Medtem ko se pričakuje, da bodo Fed, ECB in BoE ta teden ohranili obrestne mere nespremenjene, bi lahko bila avstralska centralna banka (RBA) z dvigom obresti izjema. Pri bankah z enim mandatom (nizka inflacija), kot sta BoE in ECB, so trgi že začeli vračunavati morebitne dvige v letu 2026. Za tiste z dvojnim mandatom (inflacija in zaposlenost), kakršen je Fed, pa je situacija bolj zapletena. Trenutno trgi vračunavajo zgolj eno Fedovo znižanje obrestnih mer v letošnjem letu, medtem ko so v začetku leta pričakovali dve.
Kako ravnati v trenutnih razmerah?
Gospodarske, finančne, geopolitične in socialne posledice bodo močno odvisne od trajanja in obsega konflikta. Pod površjem ostajajo težka vprašanja o morebitnih izhodih iz krize in neusklajenih ciljih sprtih strani. V situaciji, ko »bombe in sodi« narekujejo smer trga, je najslabša poteza impulzivno odločanje na podlagi dnevnih novic. Čeprav so časi negotovi, panika ni strategija. Ne zapuščajte trga v celoti. Zgodovina uči, da so geopolitični šoki običajno kratkotrajni. Trgi se pogosto stabilizirajo v enem do dveh mesecih po začetnem šoku.
Marec 2026
Borzni indeksi se na spopade na Bližnjem vzhodu zaenkrat niso odzvali s paniko, kakršno bi pričakovali. Ameriški indeks S&P 500 je od začetka napadov pa do preteklega petka, 13. marca, v evrih izgubil manj kot dva odstotka. Trgi so v zadnjih letih postali nekoliko bolj odporni na geopolitični »hrup«, vendar tokratna kriza prinaša tveganja, ki bi lahko bila dolgotrajna.
Za svetovno gospodarstvo je bil to še en turbulentni teden, ki finančnim trgom ni pustil veliko varnih zatočišč. Z eskalacijo vojne na Bližnjem vzhodu je postalo vse težje določiti hitro izvedljive "izhode" za sprti strani. Posledično se je razblinilo upanje mnogih, da bo ponovni zagon proizvodnje in odpreme nafte hiter. Ekonomsko-finančne posledice te vojne so se tako premaknile s kratkoročnih motenj na dolgoročnejše, zdaj pa obstaja večja verjetnost strukturne škode, katere popravilo bi po koncu konflikta lahko trajalo mesece.
Negativni učinki vojne razkrivajo gospodarske ranljivosti. Nekatere so očitne že dlje časa, kot je vztrajna inflacija v ZDA, druge so se pojavile nepričakovano, vključno s podatki prejšnjega tedna, da se je rast ameriškega gospodarstva upočasnjevala že precej pred napadi ZDA in Izraela na Iran. Revizije ameriškega BDP so rast v četrtem četrtletju lani prepolovile z 1,4 na 0,7 odstotka, medtem ko je bila potrošnja v januarju v bistvu nespremenjena. Kar zadeva ameriško inflacijo, je prednostni kazalnik Feda (jedrni PCE) ostal trdovraten, pri 3,1 %, kar je že šesto zaporedno leto nad ciljno vrednostjo.
Sprte strani so pokazale pripravljenost na novo, nevarnejšo fazo konflikta z napadi na energetsko infrastrukturo - mejo, ki sta jo tako Iran kot ZDA prej oklevala prestopiti. Medtem ko se Trump trudi na vse možne načine ponovno vzpostaviti promet skozi Hormuško ožino, je cena nafte Brent od izbruha spopadov, 28. februarja, poskočila z 71 na več kot 104 dolarje za sod. Za povprečnega potrošnika to ni le številka na borznih zaslonih. Skok cen bencina, dizla in letalskega goriva deluje kot »prikriti davek«, ki zmanjšuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev in zvišuje stroške logistike za podjetja.
Naraščajoči stroški energije pa ne ogrožajo le stare industrije, temveč tudi najsodobnejše sektorje. Razvoj umetne inteligence, ki je bil glavni motor rasti v zadnjem letu, je energetsko izjemno potraten. Pomanjkanje plina in elektrike bi lahko neposredno upočasnilo proizvodnjo polprevodnikov in delovanje podatkovnih centrov, kar bi ohladilo navdušenje v tehnološkem sektorju.
Razen ob morebitnem diplomatskem preboju dogodki preteklega tedna ne dajejo veliko upanja na olajšanje. Večja, kot bo eskalacija vojne, večje je tveganje, da bodo posledice presegle zgolj skok cen energije in stroškov zadolževanja ter vključevale širše inflacijske pritiske, nižjo rast, višjo brezposelnost in večje tveganje sistemske finančne nestabilnosti.
Teden pred nami
Običajno bi bil fokus tega tedna na obsežnem koledarju centralnih bank, z zasedanji v osmih od desetih največjih gospodarstev (G-10), vključno z Bank of England, Bank of Japan, ECB in Fedom. Vendar pa bo kljub pozornosti na ta srečanja primarni fokus ostal na vojni ter njenih neposrednih in dolgoročnih posledicah.
Vojna je temeljito zapletla obete politike. Medtem ko se pričakuje, da bodo Fed, ECB in BoE ta teden ohranili obrestne mere nespremenjene, bi lahko bila avstralska centralna banka (RBA) z dvigom obresti izjema. Pri bankah z enim mandatom (nizka inflacija), kot sta BoE in ECB, so trgi že začeli vračunavati morebitne dvige v letu 2026. Za tiste z dvojnim mandatom (inflacija in zaposlenost), kakršen je Fed, pa je situacija bolj zapletena. Trenutno trgi vračunavajo zgolj eno Fedovo znižanje obrestnih mer v letošnjem letu, medtem ko so v začetku leta pričakovali dve.
Kako ravnati v trenutnih razmerah?
Gospodarske, finančne, geopolitične in socialne posledice bodo močno odvisne od trajanja in obsega konflikta. Pod površjem ostajajo težka vprašanja o morebitnih izhodih iz krize in neusklajenih ciljih sprtih strani. V situaciji, ko »bombe in sodi« narekujejo smer trga, je najslabša poteza impulzivno odločanje na podlagi dnevnih novic. Čeprav so časi negotovi, panika ni strategija. Ne zapuščajte trga v celoti. Zgodovina uči, da so geopolitični šoki običajno kratkotrajni. Trgi se pogosto stabilizirajo v enem do dveh mesecih po začetnem šoku.
