Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Junij 2026
Zadnji podatki z ameriškega trga dela so močno presenetili finančno javnost in analitike. Mesec maj je prinesel pravo eksplozijo zaposlovanja – število delovnih mest izven kmetijstva se je povečalo za 172.000, medtem ko je stopnja brezposelnosti ostala stabilna pri nizkih 4,3 %. Gre za najmočnejše trimesečno obdobje rasti zaposlovanja v zadnjih dveh letih, ki ponuja doslej najjasnejši znak, da se ameriško gospodarstvo uspešno prebija iz daljšega obdobja zaspane dinamike.
Čeprav se dogajanje na drugi strani Atlantika zdi oddaljeno, imajo ti makroekonomski premiki direkten in takojšen vpliv na svetovne finančne trge. Posledično krojijo tudi donose delnic in obveznic.
Kaj razkrivajo številke
Podrobnejša analiza podatkov razkriva zanimive trende, ki kažejo, kateri deli gospodarstva cvetijo in kateri se soočajo s strukturnimi spremembami.
K rasti je največ prispeval sektor prostega časa in gostinstva s kar 70.000 dodanih delovnih mest - največ v zadnjih treh letih. Zaradi investicijskega »buma« v podatkovne centre izjemen zagon doživlja gradbeništvo. Podatki kažejo, da so investicije v gradnjo podatkovnih centrov v enem samem mesecu prvič v zgodovini presegle astronomskih 50 milijard dolarjev. To neposredno poganja tudi zaposlovanje v predelovalni dejavnosti in obrambni industriji. Povsem drugačna je zgodba v tehnološkem sektorju. Zaposlovanje v informacijskih dejavnostih je upadlo že šestnajstič v zadnjih 17 mesecih. Tehnološki giganti, kot sta Meta in Microsoft, pospešeno krčijo število zaposlenih, da bi sprostili kapital za ogromna vlaganja v razvoj umetne inteligence.
Zanimiv paradoks pa se skriva v plačah. Kljub velikemu povpraševanju po delavcih je rast povprečne urne postavke znašala 3,4 %, kar je najmanj po letu 2021 in pomeni, da inflacija prehiteva rast plač. To že začenja stiskati proračune gospodinjstev.
Kaj to pomeni za vlagatelje
Za vlagatelje imajo ti podatki dvojno sporočilo. Po eni strani močno gospodarstvo pomeni, da podjetja poslujejo dobro in ustvarjajo dobičke. Po drugi strani pa to prinaša preglavice na področju gibanja obresti. Trg je namreč takoj po objavi poročila začel v celoti vračunavati možnost, da bo ameriška centralna banka Fed pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha do konca leta dvignila ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, da bi s tem brzdala inflacijo.
Delniški indeksi so takoj po objavi podatkov z ameriškega trga dela zabeležili padce. Višje obrestne mere namreč pomenijo dražje zadolževanje za podjetja in večjo privlačnost varnih naložb (kot so depoziti ali obveznice). V prihodnje lahko na borzah pričakujemo povečano nihajnost. Vlagatelji bodo pri izbiri naložb morali postati bolj selektivni. Panoge, povezane z infrastrukturo UI, tehnologijo in obrambo, imajo močan veter v hrbet, medtem ko bi lahko podjetja, odvisna od široke potrošnje, čutila pritisk zaradi dražjih kreditov.
Na obvezniškem trgu je prišlo do razprodaj, kar je dvignilo zahtevano donosnost dvoletnih ameriških državnih obveznic na 4,13 %. Višje obrestne mere kratkoročno sicer znižujejo cene obstoječih obveznic, vendar hkrati prinašajo višje in bistveno bolj privlačne donose za vse, ki bodo v obveznice ali obvezniške sklade vstopali v drugi polovici leta. Za konservativne vlagatelje je to dobra novica.
Brez panike, a previdno naprej
Največjo grožnjo stabilni rasti trgov še vedno predstavljajo geopolitična tveganja, predvsem konflikt na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine. Če bodo cene nafte zaradi tega ostale visoke, se bo pritisk na potrošnike še povečal. Upad potrošnje - bogatejših slojev zaradi morebitnih korekcij na borzi in nižjih slojev zaradi dragih življenjskih stroškov - bi lahko upočasnil gospodarsko rast v kasnejšem delu leta.
Ameriško gospodarstvo je dokazalo, da je izjemno žilav organizem in da recesije, ki so jo mnogi napovedovali, ni na obzorju. Za povprečnega vlagatelja to pomeni, da paničen umik z trgov ni potreben, previdnost pa je nujna.
Zgodba o "hitrem in močnem nižanju obrestnih mer", ki je poganjala optimizem na trgu v preteklem letu, je za nekaj časa pospravljena v predal. Vstopamo v obdobje "višjih obrestnih mer za dlje časa". V takšnem okolju bodo dolgoročno zmagovali potrpežljivost, redno mesečno varčevanje in široka razpršenost premoženja. Pri izbiri naložb pa velja dati prednost podjetjem, ki dejansko ustvarjajo stabilne dobičke in niso odvisna zgolj od poceni denarja.
Junij 2026
Zadnji podatki z ameriškega trga dela so močno presenetili finančno javnost in analitike. Mesec maj je prinesel pravo eksplozijo zaposlovanja – število delovnih mest izven kmetijstva se je povečalo za 172.000, medtem ko je stopnja brezposelnosti ostala stabilna pri nizkih 4,3 %. Gre za najmočnejše trimesečno obdobje rasti zaposlovanja v zadnjih dveh letih, ki ponuja doslej najjasnejši znak, da se ameriško gospodarstvo uspešno prebija iz daljšega obdobja zaspane dinamike.
Čeprav se dogajanje na drugi strani Atlantika zdi oddaljeno, imajo ti makroekonomski premiki direkten in takojšen vpliv na svetovne finančne trge. Posledično krojijo tudi donose delnic in obveznic.
Kaj razkrivajo številke
Podrobnejša analiza podatkov razkriva zanimive trende, ki kažejo, kateri deli gospodarstva cvetijo in kateri se soočajo s strukturnimi spremembami.
K rasti je največ prispeval sektor prostega časa in gostinstva s kar 70.000 dodanih delovnih mest - največ v zadnjih treh letih. Zaradi investicijskega »buma« v podatkovne centre izjemen zagon doživlja gradbeništvo. Podatki kažejo, da so investicije v gradnjo podatkovnih centrov v enem samem mesecu prvič v zgodovini presegle astronomskih 50 milijard dolarjev. To neposredno poganja tudi zaposlovanje v predelovalni dejavnosti in obrambni industriji. Povsem drugačna je zgodba v tehnološkem sektorju. Zaposlovanje v informacijskih dejavnostih je upadlo že šestnajstič v zadnjih 17 mesecih. Tehnološki giganti, kot sta Meta in Microsoft, pospešeno krčijo število zaposlenih, da bi sprostili kapital za ogromna vlaganja v razvoj umetne inteligence.
Zanimiv paradoks pa se skriva v plačah. Kljub velikemu povpraševanju po delavcih je rast povprečne urne postavke znašala 3,4 %, kar je najmanj po letu 2021 in pomeni, da inflacija prehiteva rast plač. To že začenja stiskati proračune gospodinjstev.
Kaj to pomeni za vlagatelje
Za vlagatelje imajo ti podatki dvojno sporočilo. Po eni strani močno gospodarstvo pomeni, da podjetja poslujejo dobro in ustvarjajo dobičke. Po drugi strani pa to prinaša preglavice na področju gibanja obresti. Trg je namreč takoj po objavi poročila začel v celoti vračunavati možnost, da bo ameriška centralna banka Fed pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha do konca leta dvignila ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, da bi s tem brzdala inflacijo.
Delniški indeksi so takoj po objavi podatkov z ameriškega trga dela zabeležili padce. Višje obrestne mere namreč pomenijo dražje zadolževanje za podjetja in večjo privlačnost varnih naložb (kot so depoziti ali obveznice). V prihodnje lahko na borzah pričakujemo povečano nihajnost. Vlagatelji bodo pri izbiri naložb morali postati bolj selektivni. Panoge, povezane z infrastrukturo UI, tehnologijo in obrambo, imajo močan veter v hrbet, medtem ko bi lahko podjetja, odvisna od široke potrošnje, čutila pritisk zaradi dražjih kreditov.
Na obvezniškem trgu je prišlo do razprodaj, kar je dvignilo zahtevano donosnost dvoletnih ameriških državnih obveznic na 4,13 %. Višje obrestne mere kratkoročno sicer znižujejo cene obstoječih obveznic, vendar hkrati prinašajo višje in bistveno bolj privlačne donose za vse, ki bodo v obveznice ali obvezniške sklade vstopali v drugi polovici leta. Za konservativne vlagatelje je to dobra novica.
Brez panike, a previdno naprej
Največjo grožnjo stabilni rasti trgov še vedno predstavljajo geopolitična tveganja, predvsem konflikt na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine. Če bodo cene nafte zaradi tega ostale visoke, se bo pritisk na potrošnike še povečal. Upad potrošnje - bogatejših slojev zaradi morebitnih korekcij na borzi in nižjih slojev zaradi dragih življenjskih stroškov - bi lahko upočasnil gospodarsko rast v kasnejšem delu leta.
Ameriško gospodarstvo je dokazalo, da je izjemno žilav organizem in da recesije, ki so jo mnogi napovedovali, ni na obzorju. Za povprečnega vlagatelja to pomeni, da paničen umik z trgov ni potreben, previdnost pa je nujna.
Zgodba o "hitrem in močnem nižanju obrestnih mer", ki je poganjala optimizem na trgu v preteklem letu, je za nekaj časa pospravljena v predal. Vstopamo v obdobje "višjih obrestnih mer za dlje časa". V takšnem okolju bodo dolgoročno zmagovali potrpežljivost, redno mesečno varčevanje in široka razpršenost premoženja. Pri izbiri naložb pa velja dati prednost podjetjem, ki dejansko ustvarjajo stabilne dobičke in niso odvisna zgolj od poceni denarja.
Posebna ponudba
Izračun kredita
Kontakt
Lokacije