Tomaž Arih, strokovni sodelavec za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Maj 2025
Konec meseca aprila je minilo prvih 100 dni vlade predsednika Donalda Trumpa, ki je Američanom obljubil zlato gospodarsko dobo, deležni pa so usihanja ekonomske, valutne in geopolitične moči - za nameček pa se jim napoveduje še recesija. Tudi na finančnih trgih smo doživeli vse prej kot medene tedne. Ameriška borza je zabeležila najslabši uvod v predsedniški mandat od 70. let prejšnjega stoletja. V zadnjih dneh aprila je doživljala šok za šokom s predsednikom Trumpom in carinskimi (ne)ukrepi ameriške administracije v ozadju.
Trumpov zamik carin oživil finančne trge
Tudi na finančnih trgih se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Potem, ko so indeksi v prvi polovici meseca tonili, je nepričakovana Trumpova odločitev o 90-dnevni preložitvi uvedbe carin prinesla obrat. Okrevanje je temeljilo na zamiku uvedbe, na predpostavki, da bodo carine na koncu zmerne in da se bodo ZDA dogovorile s Kitajsko ter s tem izognile trgovinski vojni.
Na dan Trumpove odločitve o zamiku carin so predvsem ameriški delniški indeksi doživeli pravo eksplozijo optimizma. Ameriški indeks S&P 500 je zabeležil največjo enodnevno rast po letu 2008, tehnološki indeks Nasdaq pa je v svoji največji enodnevni rasti po 3. januarju 2001 in drugi največji v zgodovini skočil za kar 12 %. Globalni delniški indeks MSCI ACWI je do konca aprila tako vendarle ujel nekaj sape in mesec zaključil z »le« -4-odstotnim zdrsom.
Trije povodi odboja
Konec meseca so na svetovnih borzah največ pozornosti pritegnili poslovni rezultati Microsofta in Mete (boljši od pričakovanj), signali, da je Kitajska odprta za trgovinske pogovore z ZDA (splošno prepričanje je, da pretirano visoke carine vendarle ne bodo zares uvedene) ter presenetljivo pozitivni aprilski podatki z ameriškega trga dela. Čeprav se v ozadju še pojavljajo zaskrbljujoči kazalniki, kot je padec zaupanja potrošnikov, se bojazen pred recesijo trenutno zdi pretirana.
Navdušenje je požela predvsem 33-odstotna rast Microsoftovih prihodkov v oblaku Azure, pri čemer naj bi polovico prispevala umetna inteligenca. To je signal, na katerega smo čakali, dokaz, da umetna inteligenca ni le trendovski balon, temveč vir milijardnih prihodkov. Delnice Microsofta so v zadnjem tednu zrasle za 11 % in so trenutno edine iz Veličastne sedmerice, ki so od začetka leta v zelenem. Microsoft je tako znova postal največje podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji. Tudi Metine delnice so se v zadnjem tednu podražile za več kot 7 %, čeprav še vedno kotirajo nekoliko nižje kot ob začetku leta 2025. Meta je sicer v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta ustvarila 34 % več čistega dobička, prihodki pa so zrasli za 16 %.
Ameriško gospodarstvo je aprila ustvarilo neto 177 tisoč novih delovnih mest, manj kot marca (185 tisoč), a vseeno občutno več od napovedanih 130 tisoč. Stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 4,2 %. Čeprav najnovejši podatki s trga dela še ne odražajo učinkov tako imenovanega Trumpovega "dneva osvoboditve" v celoti, ostaja slika trga dela ugodna, inflacija pa pod nadzorom.
Nemško gospodarstvo po rasti prehitelo ameriško
Indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ključni inflacijski kazalnik ameriške centralne banke, je marca na letni ravni zrasel za 2,3 % (februarja 2,7 %). Takšni podatki predstavljajo pomembno protiutež nekoliko zaskrbljujoči objavi, da je ameriški BDP v prvem četrtletju na letni ravni upadel za -0,3 % (v zadnjem četrtletju lanskega leta je gospodarska rast še znašala 2,4 %). Glavni razlog za krčenje je bil skokovit uvoz, saj so številna podjetja pohitela z naročili, da bi se izognila morebitnim carinam.
Medtem je Nemčija v prvem četrtletju zabeležila 0,2-odstotno rast. Največje evropsko gospodarstvo je prvič po treh letih prehitelo ameriško v četrtletni dinamiki.
Maj 2025
Konec meseca aprila je minilo prvih 100 dni vlade predsednika Donalda Trumpa, ki je Američanom obljubil zlato gospodarsko dobo, deležni pa so usihanja ekonomske, valutne in geopolitične moči - za nameček pa se jim napoveduje še recesija. Tudi na finančnih trgih smo doživeli vse prej kot medene tedne. Ameriška borza je zabeležila najslabši uvod v predsedniški mandat od 70. let prejšnjega stoletja. V zadnjih dneh aprila je doživljala šok za šokom s predsednikom Trumpom in carinskimi (ne)ukrepi ameriške administracije v ozadju.
Trumpov zamik carin oživil finančne trge
Tudi na finančnih trgih se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Potem, ko so indeksi v prvi polovici meseca tonili, je nepričakovana Trumpova odločitev o 90-dnevni preložitvi uvedbe carin prinesla obrat. Okrevanje je temeljilo na zamiku uvedbe, na predpostavki, da bodo carine na koncu zmerne in da se bodo ZDA dogovorile s Kitajsko ter s tem izognile trgovinski vojni.
Na dan Trumpove odločitve o zamiku carin so predvsem ameriški delniški indeksi doživeli pravo eksplozijo optimizma. Ameriški indeks S&P 500 je zabeležil največjo enodnevno rast po letu 2008, tehnološki indeks Nasdaq pa je v svoji največji enodnevni rasti po 3. januarju 2001 in drugi največji v zgodovini skočil za kar 12 %. Globalni delniški indeks MSCI ACWI je do konca aprila tako vendarle ujel nekaj sape in mesec zaključil z »le« -4-odstotnim zdrsom.
Trije povodi odboja
Konec meseca so na svetovnih borzah največ pozornosti pritegnili poslovni rezultati Microsofta in Mete (boljši od pričakovanj), signali, da je Kitajska odprta za trgovinske pogovore z ZDA (splošno prepričanje je, da pretirano visoke carine vendarle ne bodo zares uvedene) ter presenetljivo pozitivni aprilski podatki z ameriškega trga dela. Čeprav se v ozadju še pojavljajo zaskrbljujoči kazalniki, kot je padec zaupanja potrošnikov, se bojazen pred recesijo trenutno zdi pretirana.
Navdušenje je požela predvsem 33-odstotna rast Microsoftovih prihodkov v oblaku Azure, pri čemer naj bi polovico prispevala umetna inteligenca. To je signal, na katerega smo čakali, dokaz, da umetna inteligenca ni le trendovski balon, temveč vir milijardnih prihodkov. Delnice Microsofta so v zadnjem tednu zrasle za 11 % in so trenutno edine iz Veličastne sedmerice, ki so od začetka leta v zelenem. Microsoft je tako znova postal največje podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji. Tudi Metine delnice so se v zadnjem tednu podražile za več kot 7 %, čeprav še vedno kotirajo nekoliko nižje kot ob začetku leta 2025. Meta je sicer v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta ustvarila 34 % več čistega dobička, prihodki pa so zrasli za 16 %.
Ameriško gospodarstvo je aprila ustvarilo neto 177 tisoč novih delovnih mest, manj kot marca (185 tisoč), a vseeno občutno več od napovedanih 130 tisoč. Stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 4,2 %. Čeprav najnovejši podatki s trga dela še ne odražajo učinkov tako imenovanega Trumpovega "dneva osvoboditve" v celoti, ostaja slika trga dela ugodna, inflacija pa pod nadzorom.
Nemško gospodarstvo po rasti prehitelo ameriško
Indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ključni inflacijski kazalnik ameriške centralne banke, je marca na letni ravni zrasel za 2,3 % (februarja 2,7 %). Takšni podatki predstavljajo pomembno protiutež nekoliko zaskrbljujoči objavi, da je ameriški BDP v prvem četrtletju na letni ravni upadel za -0,3 % (v zadnjem četrtletju lanskega leta je gospodarska rast še znašala 2,4 %). Glavni razlog za krčenje je bil skokovit uvoz, saj so številna podjetja pohitela z naročili, da bi se izognila morebitnim carinam.
Medtem je Nemčija v prvem četrtletju zabeležila 0,2-odstotno rast. Največje evropsko gospodarstvo je prvič po treh letih prehitelo ameriško v četrtletni dinamiki.
