Aleš Šoba, CFA, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Avgust 2025
Pohod ameriških delnic na nove najvišje vrednosti se je tudi čez poletje nadaljeval. Najbolj znan ameriški borzni indeks S&P 500 je prvič v zgodovini presegel mejo 6500 točk. Aprilski upad tečajev je bil hitro pozabljen, glavno gonilo rasti pa so znova tehnološke delnice – predvsem tistih podjetij, ki so v središču razvoja umetne inteligence. Ljubezen vlagateljev do teh podjetij je vse večja, merjeno po vrednotenjih pa so določeni kazalniki že presegli ravni s preloma tisočletja, tik pred pokom dot.com balona. Ne preseneča, da se mnogi sprašujejo: se zgodovina ponavlja?
Decembra 1996 je takratni predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan v govoru uporabil danes slovito frazo irrational exuberance (nerazumna evforija). Opozarjal je, da lahko pretirana evforija na finančnih trgih napihne cene do točke, ko so nenadni in dolgotrajni popravki skoraj neizogibni. V mislih je imel ameriške delnice, ki so od dna leta 1982 pridobile več kot 1000 odstotkov oziroma povprečno 18,8 odstotka letno. To je bil čas prihoda interneta in izjemnih pričakovanj glede njegovega potenciala. Greenspan je menil, da so delnice precenjene, pa vendar so se od njegovega govora do konca leta 1999 še enkrat več kot podvojile. Donosi so bili osupljivi: +33 odstotkov v letu 1997, +28 odstotkov v 1998 in +21 odstotkov v 1999. Šele spomladi leta 2000 je balon počil in indeks S&P 500 se je prepolovil.
Glede na evforijo okrog umetne inteligence se mnogi sprašujejo, kje smo danes: smo šele kot konec leta 1996 in imamo pred seboj še najbolj nori del vožnje ali se približujemo koncu evforije kot leta 1999?
Odgovor ni enostaven. Dogajanje na trgih se nikoli ne ponavlja povsem enako, a podobnosti so očitne. Tako kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta danes prisotna evforično vzdušje in špekulativna dejavnost – od rekordnih rasti novih IPO-jev, do »meme« delnic, SPAC-ov in kriptovalut. Prav tako se vlagatelji vedno bolj poslužujejo finančnega vzvoda pri investiranju. Podobnost je tudi v obsegu investicij: takrat so podjetja vlagala v telekomunikacijska omrežja, danes pa v podatkovne centre za umetno inteligenco.
Glavna razlika pa je, da danes v ospredju stojijo izjemno dobičkonosna podjetja z dokazano poslovno močjo. V devetdesetih so mnoga tehnološka podjetja poslovala brez dobička, celo brez prihodkov.
Kje smo torej danes? Če bi bil odgovor preprost, bi bilo investiranje veliko lažje. Nihče ne more napovedati, kdaj bo človeška narava šla predaleč ali kdaj se bo ustavila. Moje mnenje je, da smo trenutno nekje v letu 1998. Takrat so trgi doživeli večji popravek zaradi skorajšnjega zloma hedge sklada LTCM in ruske finančne krize. Ameriški Fed je moral jeseni 1998 znižati obrestne mere, kar je balonu dalo še zadnji zagon do leta 1999. Podobno danes finančni trgi pričakujejo prvo znižanje obrestnih mer letos septembra – kar je običajno pozitivno za delnice. Ali se bo zgodovina res ponovila, bo pokazal čas.
Avgust 2025
Pohod ameriških delnic na nove najvišje vrednosti se je tudi čez poletje nadaljeval. Najbolj znan ameriški borzni indeks S&P 500 je prvič v zgodovini presegel mejo 6500 točk. Aprilski upad tečajev je bil hitro pozabljen, glavno gonilo rasti pa so znova tehnološke delnice – predvsem tistih podjetij, ki so v središču razvoja umetne inteligence. Ljubezen vlagateljev do teh podjetij je vse večja, merjeno po vrednotenjih pa so določeni kazalniki že presegli ravni s preloma tisočletja, tik pred pokom dot.com balona. Ne preseneča, da se mnogi sprašujejo: se zgodovina ponavlja?
Decembra 1996 je takratni predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan v govoru uporabil danes slovito frazo irrational exuberance (nerazumna evforija). Opozarjal je, da lahko pretirana evforija na finančnih trgih napihne cene do točke, ko so nenadni in dolgotrajni popravki skoraj neizogibni. V mislih je imel ameriške delnice, ki so od dna leta 1982 pridobile več kot 1000 odstotkov oziroma povprečno 18,8 odstotka letno. To je bil čas prihoda interneta in izjemnih pričakovanj glede njegovega potenciala. Greenspan je menil, da so delnice precenjene, pa vendar so se od njegovega govora do konca leta 1999 še enkrat več kot podvojile. Donosi so bili osupljivi: +33 odstotkov v letu 1997, +28 odstotkov v 1998 in +21 odstotkov v 1999. Šele spomladi leta 2000 je balon počil in indeks S&P 500 se je prepolovil.
Glede na evforijo okrog umetne inteligence se mnogi sprašujejo, kje smo danes: smo šele kot konec leta 1996 in imamo pred seboj še najbolj nori del vožnje ali se približujemo koncu evforije kot leta 1999?
Odgovor ni enostaven. Dogajanje na trgih se nikoli ne ponavlja povsem enako, a podobnosti so očitne. Tako kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta danes prisotna evforično vzdušje in špekulativna dejavnost – od rekordnih rasti novih IPO-jev, do »meme« delnic, SPAC-ov in kriptovalut. Prav tako se vlagatelji vedno bolj poslužujejo finančnega vzvoda pri investiranju. Podobnost je tudi v obsegu investicij: takrat so podjetja vlagala v telekomunikacijska omrežja, danes pa v podatkovne centre za umetno inteligenco.
Glavna razlika pa je, da danes v ospredju stojijo izjemno dobičkonosna podjetja z dokazano poslovno močjo. V devetdesetih so mnoga tehnološka podjetja poslovala brez dobička, celo brez prihodkov.
Kje smo torej danes? Če bi bil odgovor preprost, bi bilo investiranje veliko lažje. Nihče ne more napovedati, kdaj bo človeška narava šla predaleč ali kdaj se bo ustavila. Moje mnenje je, da smo trenutno nekje v letu 1998. Takrat so trgi doživeli večji popravek zaradi skorajšnjega zloma hedge sklada LTCM in ruske finančne krize. Ameriški Fed je moral jeseni 1998 znižati obrestne mere, kar je balonu dalo še zadnji zagon do leta 1999. Podobno danes finančni trgi pričakujejo prvo znižanje obrestnih mer letos septembra – kar je običajno pozitivno za delnice. Ali se bo zgodovina res ponovila, bo pokazal čas.
