Matjaž Dlesk, višji upravljavec investicijskih skladov
Januar 2025
Lani je cena za eno trojansko unčo zlata (31,1034768 grama) zrasla za 27 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih, ter 36 odstotkov, merjeno v evrih. Cena zlata običajno raste, ko je velika negotovost ali ko je inflacija visoka. V preteklih letih smo bili priča visokim stopnjam inflacije, vendar smo dvig cene zlata čakali do lanskega leta, saj do konca leta 2023 cena zlata ni bistveno reagirala. Med koncem leta 2020 in začetkom lanskega leta je namreč zrasla za nekaj manj kot 9 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih, in za 20 odstotkov, merjeno v evrih.
Cene zlata se odzivajo tudi na tveganja. Lani so bila geopolitična tveganja močno izražena. Od vojne v Ukrajini do eskalacije napetosti na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se je nakazovala trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA, ki bi lahko imela precejšnje posledice za svetovno gospodarstvo. Pomemben dejavnik pri oblikovanju cene zlata na trgu je predvsem povpraševanje po zlatu, zlasti od centralnih bank. Med večjimi kupci sta zlasti kitajska ter ruska centralna banka, pa tudi indijska, turška ter še marsikatera druga centralna banka, pri čemer gre večinoma za centralne banke držav v razvoju.
Kitajska in Rusija kupujeta zlato predvsem zato, da bi zmanjšali odvisnost svojih rezerv od ameriškega dolarja. K višji ceni zlata so pripomogle tudi nižje obrestne mere. Zlato namreč ne nosi obresti, in če so obrestne mere visoke, je zlato relativno manj zanimivo glede na dolžniške finančne instrumente, ki nosijo obresti. Ko se obresti nižajo, se investicijska privlačnost zlata poveča. Lani je ameriška centralna banka znižala obrestne mere za odstotno točko, tudi letos naj bi se pojavila dodatna znižanja, če se ne bodo znova pojavila inflacijska tveganja. Povpraševanje prihaja tudi iz drugih virov.
Zlato se uporablja tudi kot industrijska kovina ter za izdelavo nakita. Pri tem je predvsem pomembno povpraševanje Indije in Kitajske. V Indiji se je zaradi visokih cen zlata povpraševanje lani zmanjšalo. Zastoj na nepremičninskem trgu na Kitajskem je povzročil, da so ljudje varčnejši in ne kupujejo več toliko stvari, ki vsebujejo zlato. Zlato se uporablja tudi v industrijske namene, saj je eden od najboljših prevodnikov električne energije. Tako se uporablja za izdelavo zmogljivejših elektronskih naprav, v manjših količinah je prisotno tudi v naprednejših čipih ter sončnih celicah.
Strošek proizvodnje zlata je v zadnjih letih zrasel na več kot 1300 dolarjev za proizvodnjo ene trojanske unče. Še vedno je to samo približno polovica trenutne tržne cene. Če bo cena vzdržala na teh ravneh, so možne dodatne investicije v obstoječe ali nove rudnike, ki bodo tudi pri višjih proizvodnih cenah lahko še vedno z dobičkom proizvajali zlato, in ponudba zlata bi se lahko povečala.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
