Darjan Pavšič, analitik na področju analiz
December 2024
Ko so 5. novembra letos potekale ameriške predsedniške volitve, je bilo jasno, v koga svoje upe polagajo navdušenci nad kripto valutami. Donald Trump jim je v svoji kampanji namreč bistveno bolj izrazito izražal podporo in naklonjenost kot Kamala Harris; nagovarjal je prav vse, od lastnikov digitalnih valut do podjetij v tej industriji. Med drugim je obljubljal zaščito pravice do rudarjenja bitcoinov, samostojnega hranjenja digitalnih sredstev in transakcij brez vladnega nadzora, pa tudi oblikovanje nacionalne rezerve bitcoina, ki bi služila kot pomoč pri zmanjševanju državnega dolga. Morda vse skupaj še najbolje povzame obljuba, da bo ZDA naredil za »bitcoin supervelesilo sveta«.
Trumpova dejanja od njegove ponovne izvolitve za predsednika največje svetovne ekonomije za zdaj dejansko nakazujejo smer ugodnejšega regulativnega okolja za kripto valute. To se odraža tudi v gibanju cen: 5. decembra, natanko mesec dni po volitvah, je cena bitcoina prvič presegla magično mejo 100.000 ameriških dolarjev, potem ko se je v tem obdobju povzpela za približno 50 odstotkov. Dva dni prej je Trump za predsednika komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) izbral Paula Atkinsa, sicer velikega zagovornika sproščene regulacije kripto sredstev. Atkins pa ni edini kripto navdušenec, ki ga je Trump imenoval, saj je za ministra za trgovino izbral Howarda Lutnicka, Elonu Musku pa je dodelil vlogo enega od dveh voditeljev načrtovane službe za vladno učinkovitost (Department of Government Efficiency) s kratico DOGE, ki se nanaša na oznako Musku ljube kripto valute dogecoin, o kateri je rad tvital. Slednja je zato od volitev zabeležila še bistveno večjo rast kot bitcoin, in sicer za kar okoli 150 odstotkov.
Treba je sicer omeniti, da je bil Trump v svojem prejšnjem mandatu zelo skeptičen do kripto valut. Bitcoina ni podpiral, saj naj bi omogočal nezakonito vedenje in dejavnosti. Šel je še dlje in dejal, da mu ta kripto valuta deluje kot prevara. Podobno stališče je ohranil tudi po koncu mandata, spremenil pa ga je po tem, ko je od velikih kripto vlagateljev prejel zajetne zneske za financiranje tokratne predsedniške kampanje.
Vendar volitve niso edino, ki je povzročilo preobrat v razpoloženju na trgih kripto valut. To je bikovsko že skoraj dve leti, od začetka leta 2023, potem ko se je leto 2022 zaradi propada goljufive kripto borze FTX zanje končalo bolj klavrno – v tem letu je cena bitcoina padla pod 16.000 dolarjev. Od takrat cena raste, rast med drugim poganjajo tudi odobritve skladov ETF, ki vlagajo v kripto valute in posledično omogočajo izpostavljenost tudi institucionalnim vlagateljem. So pa izidi volitev nedvomno dodali dodaten zagon temu trgu digitalnega premoženja.
Trenutna faza velikega optimizma glede industrije digitalnih valut temelji na vsaj do neke mere upravičenih razlogih. Ali je magnituda tega navdušenja prevelika ali ne oziroma morda celo premajhna, bo pokazal čas. Treba je upoštevati, da trgi kripto valut zgodovinsko gledano kažejo zelo veliko nihajnost, zato veliki premiki cene bodisi v eno bodisi v drugo smer ne bi pomenili prav nobenega presenečenja.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
