Triglav Skladi novica 07.02.2024 | OTP banka

Upravljanje s piškotki
Po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) je za uporabo določenih piškotkov potrebna privolitev uporabnika. Uporabo piškotkov lahko tudi kadarkoli zavrnete. Po zavrnitvi boste našo spletno mesto še vedno lahko obiskali, vendar spletna stran morda ne bo delovala na predviden način.
Ali soglašate z uporabo sledečih piškotov?
Nujno potrebni piškotki
Piškotki za shranjevanje vaših prednostnih izbir in nastavitev
Soglašam
Ne soglašam
Google Analytics piškotki za analitične namene
Soglašam
Ne soglašam
Piškotki tretjih oseb (Facebook, Twitter, LinkedIn, Ad Words, Hotjar)
Soglašam
Ne soglašam
Začnite tipkati, kar iščete

Centralne banke upoštevajo še kaj poleg inflacije

7 februar 2024
NOVOSTI
 

Vid Pajič, direktor področja analiz

 
 
Zdi se, da so tisti, ki so pričakovali znižanje obrestnih mer že marca, bili v manjšini, a bolj glasni.
 
V zadnjem času lahko veliko beremo o tem, da marsikateri analitik in opazovalec izraža presenečenje nad dejstvom, da se predvsem ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) vedno bolj oddaljuje od možnosti, da obrestne mere začela zniževati že v marcu. Zakaj to presenečenje in kaj to pomeni za trg?
 
Če najprej osvetlim vprašanje, zakaj presenečenje. Tisti, ki redno spremljate dogajanje na trgu in aktivnosti centralnih bankah, se morda sprašujete, kaj sploh je analitikom vzbudilo ta pričakovanja. Moram priznati, da se tudi sam čudim tej napovedi in se mi zdi bolj verjetno, da je prvo znižanje obrestnih mer v marcu bolj želja kot realna možnost.


Bolj zapleteno od inflacije
 
Zakaj torej ta pričakovanja? Kaj jih je spodbudilo? Odgovor gre najverjetneje iskati v padcu inflacije, ki si ga je del trga razložil kot zadostno utemeljitev, da je čas za zniževanje obrestnih mer. Vendar lahko verjamemo, da stvar ni tako preprosta in da je delovanje centralnih bank veliko kompleksnejše od zgolj spremljanja inflacije.
 
Poleg vsega pa inflacija še vedno ni dosegla ravni, ki bi si jo centralne banke želele. To je v svoji nedavni izjavi potrdil tudi predsednik Feda, ko je povedal, da morajo biti bolj prepričani, da se inflacija opazno znižuje pod želeno raven dveh odstotkov, preden ukrepajo.

 
Kot rečeno pa ne gre pozabiti, da centralne banke upoštevajo več dejavnikov, ne le inflacijo. Eden izmed pomembnejših je zagotovo trg dela. Tukaj je verjetno tudi glavni razlog, da znižanja še ne bo tako kmalu. Trg dela je kljub upočasnitvi še vedno razmeroma močan. Število razpisanih delovnih mest še vedno presega število iskalcev zaposlitve.

Močna poraba dopušča višje obresti

Izpostaviti pa gre, da tudi gospodarstvo kaže odpornost. Lani smo vse leto pričakovali recesijo, ki je ni bilo. Tako množične napačne napovedi o recesiji verjetno še nikoli nismo imeli. Kljub povišanju obrestne mere je gospodarstvo ostalo robustno. Potrošnik je močan in poraba v razvitih svetovnih ekonomijah je na ravni ali celo nad tisto pred pandemijo. Vse to centralnim bankam daje alibi, da z zniževanjem obrestnih mer ne hitijo. Vsaj dokler se malo bolj ne »zatreseta« gospodarstvo ali trg dela in začneta kazati znake upočasnitve.
 
Kaj to pomeni za vlagatelje pri nas? Evropska centralna banka (ECB) običajno sledi dejanjem Feda. Naše osnovno pričakovanje je, da bo tudi tokrat tako. Če bo Fed začel zniževati obrestne mere v drugi polovici leta, lahko pričakujemo, da jih bo ECB začela zniževati v zadnjem četrtletju leta ali na začetku prihodnjega leta.
 
Na bolj jasne znake, da reza obrestnih mer še ne bo, se trg ni posebej odzval, kar morda kaže na to, da je vse skupaj bolj šum kot dejanska novica in da so tisti, ki so pričakovali prvo znižanje obrestnih mer v marcu, bili v manjšini, a bolj glasni. Za investitorje je pomembno, da trenutni donosi obveznic presegajo pričakovano inflacijo, kar je tudi glavna funkcija obveznic kot naložbenega razreda in kar jih v tem trenutku dela privlačne ne glede na čas prvega reza obrestnih mer.
 
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
 

Več o tem

 
 
Fotogalerija

Vas zanima enostavno investiranje? Za vse - kjerkoli in kadarkoli.
 

 
otp banka

Že z enim klicem

 
Kliknite na ZANIMA ME, oddajte svoje podatke in kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.

ZANIMA ME

Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo poiskati za vas najboljšo rešitev.
otp banka080 17 70
 
otp banka

Digitalno


Poslujte z vzajemnimi in spremljajte svoje naložbe v spletni banki Bank@Net ali mobilni banki mBank@Net.


Prenesite mobilno banko mBank@Net tukaj:

otp banka  otp banka
 
otp banka

V poslovalnici

 
Lahko nas obiščete tudi v prostorih Oddelka investicijskega bančništva ali v najbližji bančni poslovalnici poslovalnici. 

Smo najbolj dostopna banka z najširšo mrežo, kjer lahko opravljate razne bančne storitve po celi Sloveniji.
 
posebnaponudba-100 (1).jpg?master=45

Enostavno investiranje


Poslujte z vzajemnimi skladi in trgujte s finančnimi instrumenti enostavno in ugodno ter spremljajte stanje svojih naložb na enem mestu, prek Bank@Neta in mBank@Neta.

Več o tem
 
posebnaponudba-100 (1).jpg?master=45
NKBM_MBank-760x465.jpg?master=45

Vzajemni skladi


Izkoristite naložbe v vzajemne sklade Sava Infond, Triglav Skladi in Raiffeisen Capital Management (RCM), ki vam omogočajo višje donose, in tako lažje dosezite zastavljene finančne načrte. Z nami poiščite pravi naložbeni cilj!

Več o tem
 
NKBM_MBank-760x465.jpg?master=45
760x465-100.jpg?master=45

Borzno posredovanje


Posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na domačem trgu vrednostnih papirjev in na večini svetovnih kapitalskih trgov.


Več o tem
 
760x465-100.jpg?master=45
Opozorilo vlagateljem
Infond vzajemne sklade upravlja družba Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o., vzajemne sklade Raiffeisen Capital Management (v nadaljevanju: RCM) upravlja družba Raiffeisen Kapitalanlage - Gesellschaft m.b.H., sklade BNP Paribas upravlja družba BNP Paribas Investment Partners, sklade Allianz Global Investors Fund upravlja družba Allianz Global Investors Luxembourg S.A., sklade Deka Investmentfunds upravlja družba Deka International S.A., Luxembourg.Triglav skladi, ki jih upravlja Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o..

Družbi Allianz Global Investors Luxembourg S.A. ter Deka International S.A., Luxembourg sta se odločili za deregistracijo vseh svojih vzajemnih skladov v Sloveniji.

Trženje, distribucijo in vplačila Infond skladov ter skladov RCM in BNP Paribas v Sloveniji opravlja OTP banka d.d..

Vzajemni skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene in garantirane donosnosti. Naložbe v vzajemne sklade niso zajete v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.

Prospekt z vključenimi pravili upravljanja posameznega Infond sklada oz. Prodajni prospekt, Ključni podatki za vlagatelje, Letno in Polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas v poglavju Vzajemni skladi, na sedežu družbe OTP banke d.d. in v vseh poslovalnicah družbe OTP banke d.d..

Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v obdobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v vzajemni sklad. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov RCM in BNP Paribas so dnevno objavljeni v časopisu Časnik Večer. Vstopne provizije oz. distribucijska provizija se pri posameznih skladih se gibljejo v večini med 0 in 3 odstotki vplačanega zneska. Izstopne provizije ni, upravljavske provizije posameznih skladov so razvidne na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas.

Podatki na tej spletni strani niso ponudba niti priporočilo za nakup ali prodajo niti investicijska analiza in ne predstavljajo storitev investicijskega svetovanja, temveč so samo informativne narave.

Za pridobitev informacij o primernosti posamezne naložbe in točnih podatkov glede naložbe v vzajemni sklad naj se vlagatelj oz. potencialni vlagatelj obrne na svojega finančnega svetovalca ali na vpisno mesto.