Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
December 2024
Vlagatelji so bili letos bogato obdarovani z nadpovprečnimi donosi na delniških trgih, ki bodo drugo leto zapored presegli 20 odstotkov. To se je na ameriških trgih doslej zgodilo samo trikrat v zgodovini, in sicer v letih 1935-1936, 1954-1955 ter seveda petkrat zapored med letoma 1995 in 1999 v času največje delniške manije vseh časov.
Pustimo za trenutek ob strani praznično razpoloženje na svetovnih borzah in si zamislimo, katere tektonske spremembe lahko najbolj preoblikujejo svet okoli nas do konca stoletja in vplivajo na donose finančnih naložb.
Omenil bi tri kompleksne tehnološke, družbene in naravne izzive, ki bodo v naslednjih letih vse bolj zaznamovali naše vsakdanje življenje.
UI, demografija in podnebje
Prvi pozitivni izziv je tehnološki val umetne inteligence, ki počasi pomika meje človeškega napredka v smeri super umetne inteligence, kar se je še pred nekaj časa zdelo kot utopične sanje iz holivudskih filmov. Po drugi strani se človeštvo spopada z dvema potencialno usodnima problemoma: negativno demografsko sliko in verjetno najtežje rešljivim orehom – to je segrevanjem planeta in podnebnimi spremembami.
Tako demografske kot podnebne spremembe so skrajno kompleksen in dolgotrajen proces, ki poteka že več desetletij. Kot svetovna skupnost brez dolgoročne vizije pa nanje nismo pripravljeni ter rešitve in ukrepanje najraje prelagamo na kasnejši čas.
Demografske spremembe in staranje prebivalstva bodo radikalno zarezali na trg delovne sile ter vplivali na produktivnost in gospodarsko rast, podjetniško vitalnost in donose premoženjskih razredov. Najnovejši podatki kažejo, da se rast svetovnega prebivalstva upočasnjuje hitreje, kot je bilo pričakovano, in je leta 2020 prvič po letu 1950 zdrsnila pod en odstotek na leto.
Izguba aktivnega prebivalstva
Hitrost procesa staranja lahko zelo nazorno ponazorimo s podatkom, da je starostna skupina mlajših od 19 let že dosegla svoj vrh, medtem ko se bo število oseb, starejših od 65 let, do leta 2050 podvojilo na 1,6 milijarde. Ključni koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom starejših od 65 let in številom delovno sposobnih prebivalcev. Ta delež se bo v državah skupine G20 povečal s 14 odstotkov leta 2000 na 18 odstotkov v letu 2020 ter na 22 odstotkov v letu 2030. Evropa, ki je v središču demografskih izzivov, naj bi po projekcijah do leta 2050 izgubila skoraj četrtino delovno aktivnega prebivalstva.
Ker sta rast produktivnosti in rast delovne sile ključna dejavnika gospodarske rasti, je jasno, da negativni demografski trendi zmanjšujejo potencial za prihodnjo gospodarsko rast. Staranje prebivalstva prav tako povzroča spremembe v varčevalnih navadah družbe in lastniški strukturi, kar bo močno vplivalo na investicijske tokove in vzorce potrošnje.
Ljudje običajno največ varčujemo v obdobju največje delovne aktivnosti, med 25. in 64. letom, ko stopnja varčevanja v ZDA znaša približno 20 odstotkov. Po 65. letu pa se pričakovano začne črpanje privarčevanih sredstev. V ZDA imajo posamezniki, starejši od 55 let, v lasti tri četrtine vsega premoženja. Še izrazitejše je dejstvo, da ta starostna skupina obvladuje kar 80 odstotkov delnic in vzajemnih skladov ter 60 odstotkov nepremičnin.
Starajo se tudi podjetja
Zanimivo je, da se z delovno aktivnimi zaposlenimi po naravni poti starajo tudi podjetja, v katerih ti zaposleni delajo. Leta 1987 je bilo dve tretjini delavcev zaposlenih v podjetjih, starejših od deset let, zdaj pa ta delež presega 80 odstotkov. Staranje podjetij je posebno problematično v kombinaciji z nižjim številom novih zagonskih podjetij. Mlajše generacije so po svoji naravi bolj kreativne, inovativne ter pripravljene eksperimentirati in prevzemati tveganja, ki jih prinaša ustanavljanje podjetij.
Makroekonomist Lawrence Summers opozarja, da negativni demografski trendi vodijo v nižje stopnje varčevanja in investicij, kar bi lahko dolgoročno povzročilo za 0,5 do odstotke nižje obrestne mere in nižjo inflacijo. Spremenjene potrošne navade starajočega prebivalstva in vse večji vpliv države bodo po letu 2030 verjetno prinesle nižje pričakovane stopnje rasti produktivnosti in donose na delniških trgih.
Dobra novica je, da bodo država in podjetja, ki bodo znale staranje prebivalstva izkoristiti kot priložnost, lahko odlično uspevali v tem čudovitem novem svetu sivolase ali večno zelene prihodnosti. Kot družba pa moramo narediti vse, da pametno investiramo v večno zeleno gospodarstvo, ki bo omogočalo kakovostno življenje tudi v pozni starosti.
December 2024
Vlagatelji so bili letos bogato obdarovani z nadpovprečnimi donosi na delniških trgih, ki bodo drugo leto zapored presegli 20 odstotkov. To se je na ameriških trgih doslej zgodilo samo trikrat v zgodovini, in sicer v letih 1935-1936, 1954-1955 ter seveda petkrat zapored med letoma 1995 in 1999 v času največje delniške manije vseh časov.
Pustimo za trenutek ob strani praznično razpoloženje na svetovnih borzah in si zamislimo, katere tektonske spremembe lahko najbolj preoblikujejo svet okoli nas do konca stoletja in vplivajo na donose finančnih naložb.
Omenil bi tri kompleksne tehnološke, družbene in naravne izzive, ki bodo v naslednjih letih vse bolj zaznamovali naše vsakdanje življenje.
UI, demografija in podnebje
Prvi pozitivni izziv je tehnološki val umetne inteligence, ki počasi pomika meje človeškega napredka v smeri super umetne inteligence, kar se je še pred nekaj časa zdelo kot utopične sanje iz holivudskih filmov. Po drugi strani se človeštvo spopada z dvema potencialno usodnima problemoma: negativno demografsko sliko in verjetno najtežje rešljivim orehom – to je segrevanjem planeta in podnebnimi spremembami.
Tako demografske kot podnebne spremembe so skrajno kompleksen in dolgotrajen proces, ki poteka že več desetletij. Kot svetovna skupnost brez dolgoročne vizije pa nanje nismo pripravljeni ter rešitve in ukrepanje najraje prelagamo na kasnejši čas.
Demografske spremembe in staranje prebivalstva bodo radikalno zarezali na trg delovne sile ter vplivali na produktivnost in gospodarsko rast, podjetniško vitalnost in donose premoženjskih razredov. Najnovejši podatki kažejo, da se rast svetovnega prebivalstva upočasnjuje hitreje, kot je bilo pričakovano, in je leta 2020 prvič po letu 1950 zdrsnila pod en odstotek na leto.
Izguba aktivnega prebivalstva
Hitrost procesa staranja lahko zelo nazorno ponazorimo s podatkom, da je starostna skupina mlajših od 19 let že dosegla svoj vrh, medtem ko se bo število oseb, starejših od 65 let, do leta 2050 podvojilo na 1,6 milijarde. Ključni koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom starejših od 65 let in številom delovno sposobnih prebivalcev. Ta delež se bo v državah skupine G20 povečal s 14 odstotkov leta 2000 na 18 odstotkov v letu 2020 ter na 22 odstotkov v letu 2030. Evropa, ki je v središču demografskih izzivov, naj bi po projekcijah do leta 2050 izgubila skoraj četrtino delovno aktivnega prebivalstva.
Ker sta rast produktivnosti in rast delovne sile ključna dejavnika gospodarske rasti, je jasno, da negativni demografski trendi zmanjšujejo potencial za prihodnjo gospodarsko rast. Staranje prebivalstva prav tako povzroča spremembe v varčevalnih navadah družbe in lastniški strukturi, kar bo močno vplivalo na investicijske tokove in vzorce potrošnje.
Ljudje običajno največ varčujemo v obdobju največje delovne aktivnosti, med 25. in 64. letom, ko stopnja varčevanja v ZDA znaša približno 20 odstotkov. Po 65. letu pa se pričakovano začne črpanje privarčevanih sredstev. V ZDA imajo posamezniki, starejši od 55 let, v lasti tri četrtine vsega premoženja. Še izrazitejše je dejstvo, da ta starostna skupina obvladuje kar 80 odstotkov delnic in vzajemnih skladov ter 60 odstotkov nepremičnin.
Starajo se tudi podjetja
Zanimivo je, da se z delovno aktivnimi zaposlenimi po naravni poti starajo tudi podjetja, v katerih ti zaposleni delajo. Leta 1987 je bilo dve tretjini delavcev zaposlenih v podjetjih, starejših od deset let, zdaj pa ta delež presega 80 odstotkov. Staranje podjetij je posebno problematično v kombinaciji z nižjim številom novih zagonskih podjetij. Mlajše generacije so po svoji naravi bolj kreativne, inovativne ter pripravljene eksperimentirati in prevzemati tveganja, ki jih prinaša ustanavljanje podjetij.
Makroekonomist Lawrence Summers opozarja, da negativni demografski trendi vodijo v nižje stopnje varčevanja in investicij, kar bi lahko dolgoročno povzročilo za 0,5 do odstotke nižje obrestne mere in nižjo inflacijo. Spremenjene potrošne navade starajočega prebivalstva in vse večji vpliv države bodo po letu 2030 verjetno prinesle nižje pričakovane stopnje rasti produktivnosti in donose na delniških trgih.
Dobra novica je, da bodo država in podjetja, ki bodo znale staranje prebivalstva izkoristiti kot priložnost, lahko odlično uspevali v tem čudovitem novem svetu sivolase ali večno zelene prihodnosti. Kot družba pa moramo narediti vse, da pametno investiramo v večno zeleno gospodarstvo, ki bo omogočalo kakovostno življenje tudi v pozni starosti.
