Tomaž Arih, strokovni sodelavec za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Julij 2025
Dolga leta je bila Evropa v očeh svetovnih vlagateljev predvsem kontinent tradicije, počasnosti in zadržanosti. Medtem ko so ameriške tehnološke delnice blestele, kot da se svet obrača samo še okrog Silicijeve doline, je Evropa tiho obstajala v ozadju – pozabljena, skoraj odpisana. A leto 2025 je pripeljalo preobrat, ki ga ni pričakoval nihče.
Evropske delnice so letos v središču zanimanja. Ne zato, ker bi se nenadoma čudežno preobrazile, temveč prav zato, ker so ostale to, kar so: trdne, podcenjene in – presenetljivo - stabilne. Ko je trg naposled začel ceniti realnost, je ugotovil, da je v Evropi še veliko prostora za rast. Dolga leta so bila pričakovanja do stare celine nizka. Gospodarska šibkost Nemčije, geopolitična negotovost, demografski izziv. A prav ta črnogledost je ustvarila pogoje za presenečenje. Ko so se kazalci obrnili na bolje, ko so podjetja začela poročati o dobičkih, so se reflektorji znova usmerili na evropski parket.
Medtem se je v ozadju dogajalo nekaj večjega. Nemčija, sinonim za finančno disciplino, je prelomila tradicijo in sprostila dolgoletne omejitve glede zadolževanja. Država, ki je še nedolgo stiskala pas, zdaj pripravlja tako imenovano "fiskalno bazuko" – velike javne investicije, subvencije, ukrepe za zagon gospodarstva. In kar je ključno, Nemčija si to lahko privošči. Z nizkim javnim dolgom in še vedno solidnim proračunom ima prostor za ukrepanje in s tem odpira vrata rasti tudi preostali Evropi.
Tudi politične napetosti so imele svoj učinek. Ameriške izjave, ki so prvič po drugi svetovni vojni postavile pod vprašaj ameriško zavetništvo z Evropo, so močno odmevale. Ne z jezo, temveč z resnostjo. Evropske države so začele graditi lastno obrambno strategijo. Rezultat? Močan poskok delnic podjetij, ki so v središču te obrambne preobrazbe. Zgodovina nas uči: ko Evropa začne graditi zase, to počne temeljito.
Na gospodarskem področju pa je Evropska centralna banka tiho, a odločno prehitela ameriški Fed. Inflacija je zdrsnila pod dva odstotka, obrestne mere so se začele nižati – in s tem so se odprla vrata do cenejšega denarja, večje potrošnje, novih naložb.
Vprašanje, ki visi v zraku, je, ali je Evropa zaradi letošnje rasti že predraga. Številke pravijo drugače. Vrednotenja evropskih delnic so v povprečju še vedno za približno tretjino nižja od ameriških. Trg torej še ni izkoristil vsega potenciala in če se bodo ugodni trendi nadaljevali, bi se zgodovina lahko celo ponovila. Tako kot med letoma 2002 in 2007, ko je bila Evropa v investicijskem smislu pred ZDA.
Morda najbolj poetično celotno zgodbo ponazarjata prav Grčija in Slovenija –državi, ki sta bili še pred kratkim na robu investicijskega radarja, letos pa sodita med najdonosnejše evropske borze. Grčija, ki je šla skozi pekel dolžniške krize, danes izkazuje presežke v javnih financah. Slovenija, tiha in trdna, pa preseneča z močnimi donosi in novim zanimanjem tujine.
Evropa se je znova spomnila nase. In svet se je spomnil Evrope. Ne kot muzeja zgodovine, temveč kot prostor priložnosti.
Julij 2025
Dolga leta je bila Evropa v očeh svetovnih vlagateljev predvsem kontinent tradicije, počasnosti in zadržanosti. Medtem ko so ameriške tehnološke delnice blestele, kot da se svet obrača samo še okrog Silicijeve doline, je Evropa tiho obstajala v ozadju – pozabljena, skoraj odpisana. A leto 2025 je pripeljalo preobrat, ki ga ni pričakoval nihče.
Evropske delnice so letos v središču zanimanja. Ne zato, ker bi se nenadoma čudežno preobrazile, temveč prav zato, ker so ostale to, kar so: trdne, podcenjene in – presenetljivo - stabilne. Ko je trg naposled začel ceniti realnost, je ugotovil, da je v Evropi še veliko prostora za rast. Dolga leta so bila pričakovanja do stare celine nizka. Gospodarska šibkost Nemčije, geopolitična negotovost, demografski izziv. A prav ta črnogledost je ustvarila pogoje za presenečenje. Ko so se kazalci obrnili na bolje, ko so podjetja začela poročati o dobičkih, so se reflektorji znova usmerili na evropski parket.
Medtem se je v ozadju dogajalo nekaj večjega. Nemčija, sinonim za finančno disciplino, je prelomila tradicijo in sprostila dolgoletne omejitve glede zadolževanja. Država, ki je še nedolgo stiskala pas, zdaj pripravlja tako imenovano "fiskalno bazuko" – velike javne investicije, subvencije, ukrepe za zagon gospodarstva. In kar je ključno, Nemčija si to lahko privošči. Z nizkim javnim dolgom in še vedno solidnim proračunom ima prostor za ukrepanje in s tem odpira vrata rasti tudi preostali Evropi.
Tudi politične napetosti so imele svoj učinek. Ameriške izjave, ki so prvič po drugi svetovni vojni postavile pod vprašaj ameriško zavetništvo z Evropo, so močno odmevale. Ne z jezo, temveč z resnostjo. Evropske države so začele graditi lastno obrambno strategijo. Rezultat? Močan poskok delnic podjetij, ki so v središču te obrambne preobrazbe. Zgodovina nas uči: ko Evropa začne graditi zase, to počne temeljito.
Na gospodarskem področju pa je Evropska centralna banka tiho, a odločno prehitela ameriški Fed. Inflacija je zdrsnila pod dva odstotka, obrestne mere so se začele nižati – in s tem so se odprla vrata do cenejšega denarja, večje potrošnje, novih naložb.
Vprašanje, ki visi v zraku, je, ali je Evropa zaradi letošnje rasti že predraga. Številke pravijo drugače. Vrednotenja evropskih delnic so v povprečju še vedno za približno tretjino nižja od ameriških. Trg torej še ni izkoristil vsega potenciala in če se bodo ugodni trendi nadaljevali, bi se zgodovina lahko celo ponovila. Tako kot med letoma 2002 in 2007, ko je bila Evropa v investicijskem smislu pred ZDA.
Morda najbolj poetično celotno zgodbo ponazarjata prav Grčija in Slovenija –državi, ki sta bili še pred kratkim na robu investicijskega radarja, letos pa sodita med najdonosnejše evropske borze. Grčija, ki je šla skozi pekel dolžniške krize, danes izkazuje presežke v javnih financah. Slovenija, tiha in trdna, pa preseneča z močnimi donosi in novim zanimanjem tujine.
Evropa se je znova spomnila nase. In svet se je spomnil Evrope. Ne kot muzeja zgodovine, temveč kot prostor priložnosti.
