mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
September 2025
Ameriška centralna banka (Fed) je tik pred prvo letošnjo odločitvijo o znižanju obrestnih mer. Večina analitikov pričakuje, da bo Fed v sredo obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Mnenja v odboru FOMC so različna – nekateri zagovarjajo agresivnejše znižanje, drugi previdnost.
V pričakovanju sprostitve politike so ameriški delniški indeksi S&P 500 in Nasdaq v zadnjih mesecih dosegli nove rekorde. Tehnološka podjetja, ki so najbolj občutljiva za stroške financiranja, so pri tem največji zmagovalci. Če bo Fed ukrepal bolj previdno, lahko pride do kratkoročnega razočaranja vlagateljev. Če pa bo bolj agresiven, bodo delnice dobile nov zagon – a ob tveganju ponovnega pritiska na inflacijo.
Petkovo poročilo o zaposlovanju je praktično zacementiralo znižanje obrestne mere septembra. Pričakovani bolj prizanesljiv ton Feda prihaja po tem, ko je predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell prejšnji mesec v Jackson Holu dejal, da bo upad na trgu dela verjetno zadosten, da prepreči, da bi Trumpove carine vodile v širše cenovne pritiske. Najnovejši podatki kažejo na prve mesečne izgube delovnih mest po pandemiji, stopnja brezposelnosti pa je narasla na 4,3 odstotka. Število novih prijav na zavod za zaposlovanje je najvišje po letu 2021. To podpira argumente za znižanje obrestnih mer. Powell meni, da carine povzročajo le enkraten inflacijski šok, ki ga Fed lahko prezre, a nekateri predsedniki regionalnih Fedovih bank opozarjajo, da inflacija še vedno raste in da trg dela ni dovolj oslabljen za agresivne reze.
Odporno gospodarstvo kljub strahu pred recesijo
Pomembno je podatke o zaposlenosti postaviti v kontekst – počasnejša rast zaposlovanja je težava, če prebivalstvo hitro narašča, precej manj pa, če se rast prebivalstva ustavlja ali celo zmanjšuje. Velika neznanka je učinkovitost Trumpove zaostrene migracijske politike, tako legalne kot ilegalne. Prve ocene kažejo velik učinek. Kongresni proračunski urad (CBO) je nedavno znižal oceno neto migracije za leto 2025 z dveh milijonov na 400.000. Raziskovalci American Enterprise Instituta in Brookings Institution jo ocenjujejo celo med –500.000 in 100.000.
Kljub strahu pred recesijo ameriško gospodarstvo ostaja presenetljivo odporno. Rast sicer ni visoka (okoli 1,5do 2 odstotka), a je stabilna. To daje upanje, da je možen »mehki pristanek« – upočasnitev brez globoke recesije. Poleg tega Američani še vedno trošijo. Najnovejši podatki za julij kažejo, da se je realna potrošnja gospodinjstev po mlačnem začetku leta spet povečala. Raziskave aktivnosti v storitvah kažejo na podoben trend; prodaja na drobno je ostala solidna vse leto.
Poglejmo še naložbe in dobičke ameriških podjetij. Vedno bolj jih poganja močna rast korporativnih izdatkov za umetno inteligenco. Dolgoročnega potenciala pozitivnih presenečenj zaradi novih tehnologij ne gre podcenjevati, saj se ljudje in podjetja šele učijo, kako najbolje uporabiti različna orodja. A če nas ekonomska zgodovina česa uči, potem tudi to, da so pretiravanja, ki jih žene navdušenje, skoraj neizogibna.
Skratka, trenutno stvari izgledajo dobro – a z zelo malo prostora za napake. Naslednja politična novica, ki lahko zamaje trge, je lahko oddaljena le en zapis na družbenih omrežjih.
Glavno tveganje: inflacija in politika
Inflacija ostaja nad ciljem Feda. Če bodo znižanja obrestnih mer prehitra, obstaja nevarnost ponovnega pritiska na cene. Za vlagatelje to pomeni, da lahko trgi postanejo volatilni, če inflacija spet preseneti navzgor – predvsem bi to prizadelo obveznice in sektorje, občutljive za cene surovin.
Najbolj pereča skrb pa je politična. Bo Trump okrepil svojo kampanjo proti Fedu? Njegova administracija se je pritožila na sodbo, ki je blokirala poskus odstavitve guvernerke Lise Cook zaradi domnevnih nepravilnosti pri vlogah za hipotekarne kredite. Oslabljena centralna banka je slaba kombinacija z izjemno visokim proračunskim primanjkljajem in bi lahko otežila spopadanje z morebitnim novim inflacijskim valom.
Ohlapnejša politika, ki si jo je Donald Trump dolgo želel, očitno prihaja. Zgodovina kaže, da delnice v obdobjih zniževanja obrestnih mer pogosto beležijo občutne rasti. A ključno vprašanje je, zakaj Fed reže: če gre za preventivo, je to dober znak. Če pa gre za odziv na resnejše težave gospodarstva, bi lahko zlasti tehnološke delnice postale ranljive.
September 2025
Ameriška centralna banka (Fed) je tik pred prvo letošnjo odločitvijo o znižanju obrestnih mer. Večina analitikov pričakuje, da bo Fed v sredo obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Mnenja v odboru FOMC so različna – nekateri zagovarjajo agresivnejše znižanje, drugi previdnost.
V pričakovanju sprostitve politike so ameriški delniški indeksi S&P 500 in Nasdaq v zadnjih mesecih dosegli nove rekorde. Tehnološka podjetja, ki so najbolj občutljiva za stroške financiranja, so pri tem največji zmagovalci. Če bo Fed ukrepal bolj previdno, lahko pride do kratkoročnega razočaranja vlagateljev. Če pa bo bolj agresiven, bodo delnice dobile nov zagon – a ob tveganju ponovnega pritiska na inflacijo.
Petkovo poročilo o zaposlovanju je praktično zacementiralo znižanje obrestne mere septembra. Pričakovani bolj prizanesljiv ton Feda prihaja po tem, ko je predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell prejšnji mesec v Jackson Holu dejal, da bo upad na trgu dela verjetno zadosten, da prepreči, da bi Trumpove carine vodile v širše cenovne pritiske. Najnovejši podatki kažejo na prve mesečne izgube delovnih mest po pandemiji, stopnja brezposelnosti pa je narasla na 4,3 odstotka. Število novih prijav na zavod za zaposlovanje je najvišje po letu 2021. To podpira argumente za znižanje obrestnih mer. Powell meni, da carine povzročajo le enkraten inflacijski šok, ki ga Fed lahko prezre, a nekateri predsedniki regionalnih Fedovih bank opozarjajo, da inflacija še vedno raste in da trg dela ni dovolj oslabljen za agresivne reze.
Odporno gospodarstvo kljub strahu pred recesijo
Pomembno je podatke o zaposlenosti postaviti v kontekst – počasnejša rast zaposlovanja je težava, če prebivalstvo hitro narašča, precej manj pa, če se rast prebivalstva ustavlja ali celo zmanjšuje. Velika neznanka je učinkovitost Trumpove zaostrene migracijske politike, tako legalne kot ilegalne. Prve ocene kažejo velik učinek. Kongresni proračunski urad (CBO) je nedavno znižal oceno neto migracije za leto 2025 z dveh milijonov na 400.000. Raziskovalci American Enterprise Instituta in Brookings Institution jo ocenjujejo celo med –500.000 in 100.000.
Kljub strahu pred recesijo ameriško gospodarstvo ostaja presenetljivo odporno. Rast sicer ni visoka (okoli 1,5do 2 odstotka), a je stabilna. To daje upanje, da je možen »mehki pristanek« – upočasnitev brez globoke recesije. Poleg tega Američani še vedno trošijo. Najnovejši podatki za julij kažejo, da se je realna potrošnja gospodinjstev po mlačnem začetku leta spet povečala. Raziskave aktivnosti v storitvah kažejo na podoben trend; prodaja na drobno je ostala solidna vse leto.
Poglejmo še naložbe in dobičke ameriških podjetij. Vedno bolj jih poganja močna rast korporativnih izdatkov za umetno inteligenco. Dolgoročnega potenciala pozitivnih presenečenj zaradi novih tehnologij ne gre podcenjevati, saj se ljudje in podjetja šele učijo, kako najbolje uporabiti različna orodja. A če nas ekonomska zgodovina česa uči, potem tudi to, da so pretiravanja, ki jih žene navdušenje, skoraj neizogibna.
Skratka, trenutno stvari izgledajo dobro – a z zelo malo prostora za napake. Naslednja politična novica, ki lahko zamaje trge, je lahko oddaljena le en zapis na družbenih omrežjih.
Glavno tveganje: inflacija in politika
Inflacija ostaja nad ciljem Feda. Če bodo znižanja obrestnih mer prehitra, obstaja nevarnost ponovnega pritiska na cene. Za vlagatelje to pomeni, da lahko trgi postanejo volatilni, če inflacija spet preseneti navzgor – predvsem bi to prizadelo obveznice in sektorje, občutljive za cene surovin.
Najbolj pereča skrb pa je politična. Bo Trump okrepil svojo kampanjo proti Fedu? Njegova administracija se je pritožila na sodbo, ki je blokirala poskus odstavitve guvernerke Lise Cook zaradi domnevnih nepravilnosti pri vlogah za hipotekarne kredite. Oslabljena centralna banka je slaba kombinacija z izjemno visokim proračunskim primanjkljajem in bi lahko otežila spopadanje z morebitnim novim inflacijskim valom.
Ohlapnejša politika, ki si jo je Donald Trump dolgo želel, očitno prihaja. Zgodovina kaže, da delnice v obdobjih zniževanja obrestnih mer pogosto beležijo občutne rasti. A ključno vprašanje je, zakaj Fed reže: če gre za preventivo, je to dober znak. Če pa gre za odziv na resnejše težave gospodarstva, bi lahko zlasti tehnološke delnice postale ranljive.
