Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
December 2025
Eden najbolj pronicljivih vlagateljev našega časa Howard Marks je v nedavnem intervjuju za Financial Times elegantno povzel osnovno nalogo upravljanja premoženja. Marks pravi, da je kratkoročno dogajanje na finančnih trgih daleč najmanj pomembno. »Pomemben je dolg rok. Poskušamo kupovati delnice podjetij, ki bodo postala bolj vredna, in dolg podjetij, ki bodo svoj dolg tudi poplačala. Zelo preprosto je. Ali ni to dobra ideja?« Res je dobra in preprosta ideja, ki ne bo izgubila svojega globokega smisla, tudi če jo ponovimo sto- ali tisočkrat…
O smislu nalaganja
Ko smo že ravno pri smislu … tako v vsakdanjem življenju kot na finančnih trgih se iz leta v leto bolj zavedamo tiktakanja časa in pomena minevanja. Denar prihaja in odhaja, čas pa potuje samo v eno smer. Howard Marks mimogrede navrže še en zlata vreden Buffetov nasvet iz osebnih financ, ki je namenjen predvsem starejšim, bolj konservativnim vlagateljev, ki se ne znajdejo dobro v oglušujočem hrupu na Wall Streetu imajo občutek, da ob navideznih bleščečih donosih zamujajo življenjsko priložnost.
»Zakaj bi vlagatelji brez potrebe tvegali nekaj, kar imajo in potrebujejo, za nekaj, česar nimajo in ne potrebujejo?« Zakaj bi premožni in/ali starejši vlagatelji tvegali svoj ugled in svoj materialni položaj, da bi zaslužil več, če pa verjetno ne morejo niti porabiti tega, kar že imajo?
Preudarni dolgoročni vlagatelj je zadovoljen in hvaležen s povprečnimi donosi, ki mu jih nudijo primerno razpršeni globalni delniški in uravnoteženi portfelji. Če do konca leta ne bo nepričakovanega viharja na trgih, bomo tudi v letu 2025 lahko (več kot) zadovoljni z donosi svojih finančnih naložb, saj so npr. globalni delniški skladi letos v evrih pridobili okoli osem odstotkov.
Kakšne donose dosegamo
Po drugi strani je zanimivo in kontraintuitivno, da povprečno leto z donosi med osmimi in desetimi odstotki na delniških trgih sploh ne pomeni najbolj verjetnega statističnega razpleta. Porazdelitev preteklih donosov kaže 62-odstotno verjetnost donosov nad desetimi odstotki oz. celo 39-odstotno verjetnost, da bodo donosi višji od 20 odstotkov.
Kako verjetno je, da bodo posamezniki, ki sami vstopajo na delniške trge in z aktivnim trgovanjem prevzemajo nadpovprečno tveganje, presegli donose običajnega staromodnega vlagatelja? Poglejmo primer kamikaze trejderjev, ki na najbolj popularnih borznih platformah brezplačno trgujejo z delnicami in praviloma lovijo donose z izbiro naložb, ki so najbolj izpostavljene na socialnih omrežjih. Po eni izmed akademskih študij so bili njihovi donosi do leta 2020 v povprečju za 6,2 odstotka na leto slabši od delniškega indeksa S&P 500, v zadnjih petih letih pa naj bi se po nekaterih podatkih ta prepad v donosih menda celo poglobil.
Popolnoma drugačne pasti ponuja dobro poučenim vlagateljem industrija tveganega kapitala (VC), ki je eden najmanj likvidnih naložbenih razredov, kjer so vlagatelji pogosto zaklenjeni v skladih celo do 14 let. Ta naložbena kategorija je sicer v zadnjih 20 letih v povprečju dosegla od 12- do 14-odstotni povprečni letni donos, kar je nekoliko nižje, kot so bili donosi tehnoloških delnic, vendar pa so donosi VC skladov še bolj ekstremno razpršeni, z neverjetnim razponom 50 odstotnih točk med zgornjo in spodnjo četrtino skladov. V industriji tveganega kapitala so zmagovalci s peščico sanjskih, izvenserijskih naložb tisti, ki poberejo vso smetano, polovica vseh skladov pa životari in niti ne doseže donosov javnih delniških trgov.
Dovolj je nehati delati slabo
Svet, v katerem živimo, bi bil lepši, donosi vlagateljev pa precej višji, če bi večina ljudi preprosto upoštevala načelo: Samo ne delaj neumnosti. Oziroma, kot bi dejal Tolstoj: »Ljudje iščejo vse mogoče pametne in zapletene načine, kako bi si izboljšali življenje, namesto da bi naredili nekaj povsem preprostega — da bi prenehali delati stvari, zaradi katerih je njihovo življenje slabše.«
December 2025
Eden najbolj pronicljivih vlagateljev našega časa Howard Marks je v nedavnem intervjuju za Financial Times elegantno povzel osnovno nalogo upravljanja premoženja. Marks pravi, da je kratkoročno dogajanje na finančnih trgih daleč najmanj pomembno. »Pomemben je dolg rok. Poskušamo kupovati delnice podjetij, ki bodo postala bolj vredna, in dolg podjetij, ki bodo svoj dolg tudi poplačala. Zelo preprosto je. Ali ni to dobra ideja?« Res je dobra in preprosta ideja, ki ne bo izgubila svojega globokega smisla, tudi če jo ponovimo sto- ali tisočkrat…
O smislu nalaganja
Ko smo že ravno pri smislu … tako v vsakdanjem življenju kot na finančnih trgih se iz leta v leto bolj zavedamo tiktakanja časa in pomena minevanja. Denar prihaja in odhaja, čas pa potuje samo v eno smer. Howard Marks mimogrede navrže še en zlata vreden Buffetov nasvet iz osebnih financ, ki je namenjen predvsem starejšim, bolj konservativnim vlagateljev, ki se ne znajdejo dobro v oglušujočem hrupu na Wall Streetu imajo občutek, da ob navideznih bleščečih donosih zamujajo življenjsko priložnost.
»Zakaj bi vlagatelji brez potrebe tvegali nekaj, kar imajo in potrebujejo, za nekaj, česar nimajo in ne potrebujejo?« Zakaj bi premožni in/ali starejši vlagatelji tvegali svoj ugled in svoj materialni položaj, da bi zaslužil več, če pa verjetno ne morejo niti porabiti tega, kar že imajo?
Preudarni dolgoročni vlagatelj je zadovoljen in hvaležen s povprečnimi donosi, ki mu jih nudijo primerno razpršeni globalni delniški in uravnoteženi portfelji. Če do konca leta ne bo nepričakovanega viharja na trgih, bomo tudi v letu 2025 lahko (več kot) zadovoljni z donosi svojih finančnih naložb, saj so npr. globalni delniški skladi letos v evrih pridobili okoli osem odstotkov.
Kakšne donose dosegamo
Po drugi strani je zanimivo in kontraintuitivno, da povprečno leto z donosi med osmimi in desetimi odstotki na delniških trgih sploh ne pomeni najbolj verjetnega statističnega razpleta. Porazdelitev preteklih donosov kaže 62-odstotno verjetnost donosov nad desetimi odstotki oz. celo 39-odstotno verjetnost, da bodo donosi višji od 20 odstotkov.
Kako verjetno je, da bodo posamezniki, ki sami vstopajo na delniške trge in z aktivnim trgovanjem prevzemajo nadpovprečno tveganje, presegli donose običajnega staromodnega vlagatelja? Poglejmo primer kamikaze trejderjev, ki na najbolj popularnih borznih platformah brezplačno trgujejo z delnicami in praviloma lovijo donose z izbiro naložb, ki so najbolj izpostavljene na socialnih omrežjih. Po eni izmed akademskih študij so bili njihovi donosi do leta 2020 v povprečju za 6,2 odstotka na leto slabši od delniškega indeksa S&P 500, v zadnjih petih letih pa naj bi se po nekaterih podatkih ta prepad v donosih menda celo poglobil.
Popolnoma drugačne pasti ponuja dobro poučenim vlagateljem industrija tveganega kapitala (VC), ki je eden najmanj likvidnih naložbenih razredov, kjer so vlagatelji pogosto zaklenjeni v skladih celo do 14 let. Ta naložbena kategorija je sicer v zadnjih 20 letih v povprečju dosegla od 12- do 14-odstotni povprečni letni donos, kar je nekoliko nižje, kot so bili donosi tehnoloških delnic, vendar pa so donosi VC skladov še bolj ekstremno razpršeni, z neverjetnim razponom 50 odstotnih točk med zgornjo in spodnjo četrtino skladov. V industriji tveganega kapitala so zmagovalci s peščico sanjskih, izvenserijskih naložb tisti, ki poberejo vso smetano, polovica vseh skladov pa životari in niti ne doseže donosov javnih delniških trgov.
Dovolj je nehati delati slabo
Svet, v katerem živimo, bi bil lepši, donosi vlagateljev pa precej višji, če bi večina ljudi preprosto upoštevala načelo: Samo ne delaj neumnosti. Oziroma, kot bi dejal Tolstoj: »Ljudje iščejo vse mogoče pametne in zapletene načine, kako bi si izboljšali življenje, namesto da bi naredili nekaj povsem preprostega — da bi prenehali delati stvari, zaradi katerih je njihovo življenje slabše.«
